Tiskane izdaje
Pobuda, ki prihaja iz civilne družbe, je politično podporo dobila s podpisom resolucije ministrov za evropske zadeve oktobra lani v Grenoblu in s pozivom Sveta Evrope, naj pripravi strategijo EU za alpsko regijo. Julija letos je bil pripravljen posvetovalni dokument strategije, sledilo je spletno javno posvetovanje deležnikov (nevladne organizacije, raziskovalne institucije, gospodarska združenja, podjetja in posamezniki), ki so opredelili prednostne naloge, ki bi jih morala naslavljati strategija. Na dvodnevni konferenci deležnikov evropske makroregionalne strategije za Alpe v Milanu pa so bili predstavljeni rezultati ob zaključku javnega posvetovanja. Evropska komisija jih bo vključila v oblikovanje strategije in akcijskega načrta; prvo bo Evropski svet predvidoma sprejel prihodnjo jesen.
Alpska makroregionalna strategija bo oblikovana po vzoru že delujočih evropskih makroregionalnih strategij za območji Baltskega morja (sprejeta 2009) in Podonavja (2011) ter nedavno sprejete Jadransko-jonske makroregionalne strategije, ki so bile prav tako oblikovane zato, da bi učinkoviteje reševale skupne izzive čezmejnih območij, kakršni so onesnaževanje, podnebne spremembe in slabe prometne povezave. Makroregije kot nove oblike teritorialnega sodelovanja so se pojavile v programskem obdobju 2007–2013. Standardne definicije makroregije ni, v obstoječih strategijah je opredeljena kot »območje, ki obsega ozemlja različnih držav ali regij, ki so med seboj povezana z eno ali več skupnih značilnosti ali izzivov«.
Trikrat »ne«
Makroregije sledijo usmeritvi 3 x NE: ne novih sredstev, ne novih struktur, ne nove EU zakonodaje. Namesto tega poudarjajo koordinirano upravljanje in skrb za sinergije z boljšim izvajanjem ter optimalno rabo obstoječih virov in institucij. Dvome o smiselnosti sodelovanja na makroregionalni ravni je evropska komisija julija lani utišala s poročilom, v katerem ugotavlja, da makroregionalno sodelovanje med drugim omogoča učinkovitejšo uporabo razpoložljivih sredstev, tudi finančnih. Prav ta je namen oblikovanja evropskih makroregionalnih strategij, saj je bilo ugotovljeno, da obstoječe oblike sodelovanja niso dovolj učinkovite.
V makroregionalno strategijo za Alpe bo vključenih sedem držav; pet članic EU (Avstrija, Francija, Italija, Nemčija, Slovenija) in dve nečlanici (Švica in Liechtenstein) ter 48 regij. Kot trije bodoči stebri skupnega delovanja makroregije so predlagani: izboljšanje konkurenčnosti (spodbujanje trajnostne rasti in promocija inovacij), povezanost regije (spodbujanje uravnoteženega prostorskega razvoja, ki temelji na okolju prijazni mobilnosti, razvoju transportnih sistemov in prometa ter na komunikacijskih storitvah in infrastrukturi) ter varstvo okolja in promocija trajnostnega upravljanja z energijo, naravnimi in kulturnimi viri.
Alpe, ena najlepših
Predstavnikom zunanjih ministrstev in regionalnih vlad sedmih alpskih držav, ki bodo sodelovale v alpski makroregionalni strategiji, ter okoli tisoč udeležencem se je pridružila tudi evropska komisarka za regionalno politiko Corina Creţu. Alpe je označila za eno najlepših gorskih regij na svetu in dejala, da jih moramo takšne tudi ohraniti. Poudarila je pomen čezmejnega sodelovanja za reševanje izzivov in doseganje ciljev, ki jih skupnosti, regije in države ne morejo učinkovito reševati posamično, in zagotovila, da evropska komisija usklajuje in poenostavlja zakonodajo o financiranju programov makroregionalnega sodelovanja.
Slovenski prispevek
Državna sekretarka na slovenskem ministrstvu za zunanje zadeve Dragoljuba Benčina je v nagovoru udeležencev srečanja v Milanu povedala, da ima Slovenija dolgo tradicijo sodelovanja v alpskem prostoru. Povedala je, da naša država svojo vlogo pri učinkovitejšem povezovanju alpske regije vidi predvsem v okviru okoljskega stebra, zlasti na področju voda, naravnih parkov, upravljanja z naravnimi nesrečami, prostorskega načrtovanja in prilagajanja podnebnim spremembam za doseg nizkoogljične družbe. »Študije kažejo, da ohranjena narava še ni pomemben dejavnik prepoznavnih elementov privlačnosti regije, in Slovenija želi to spremeniti. Usklajeno medregijsko upravljanje z biotsko pomembnimi območji prispeva k zmanjšanju učinkov podnebnih sprememb, zlasti na območju poplav, suše in erozije, ki Alpe ogrožajo bolj kot druga področja. Ustrezno mednarodno upravljanje s takšnimi območji povečuje tudi število zelenih delovnih mest.« Benčinova je izpostavila še strateško vlogo turizma v Alpah, pri katerem je treba upoštevati uravnotežen regionalni razvoj, in potrebo po vzpostavitvi čezmejne komunikacijske povezljivosti med alpskimi državami.
