Deželne volitve v Nemčiji velik poraz za begunsko politiko Angele Merkel

Vzpon nacionalistične Alternative za Nemčijo v Baden-Württembergu, Porenju-Pfalškem in Saški-Anhaltu.

Ma. Ja., STA, Barbara Kramžar
ned, 13.03.2016, 09:00; spremenjen: 18:31

Berlin - Nemška Alternativa za Nemčijo, ki odločno nasprotuje begunski politiki kanclerke Angele Merkel, s 23 odstotki v Saški-Anhalt, enajstimi v Porenju-Pfalškem in 12,5 v Baden-Württembergu zmagoslavno vstopa še v tri deželne parlamente. Komaj tri leta stara francoski Nacionalni fronti in avstrijskim Svobodnjakom sorodna stranka sredi najhujše begunske krize po drugi svetovni vonji spreminja politično podobo Nemčije.

Za krščanskodemokratsko kanclerko je zelo boleče tudi, da je samo v vzhodni deželi Saška-Anhalt ohranil vodstvo krščanskodemokratski premier, a je tudi Reiner Haseloff v primerjavi z volitvami iz leta 2011 izgubil na račun Alternative za Nemčijo in drugih v primerjavi. Drugod pa so volivci še bolj kaznovali deželne predstavnike zvezne konservativno-socialdemokratske koalicije - a ponekod tudi zato, ker krščanskodemokratske kanclerke niso dovolj podprli med iskanjem tako imenovanih evropskih rešitev. Levo in sredinsko naklonjeni volivci so tako v Baden- Württembergu spet podprli zelenega ministrskega predsednika Winfrieda Kretschmanna in v Porenju-Pfalškem socialdemokratsko ministrsko predsednico Malu Dreyer, potem ko sta se oba pred izbruhom begunske krize že bala krščanskodemokratskih izzivalcev Guida Wolfa in Julie Klöckner.

V vseh treh nemških deželah so pomembno vlogo odigrali tudi lokalni dejavniki, na primer v avtomobilskem Baden-Württembergu, kjer si je zeleni premier Kretschmann v koaliciji s socialdemokrati po desetletjih krščanskodemokratske vladavine vendarle pridobil zaupanje gospodarstva. Kretschmann pa je tudi odločno podprl kanclerko Merklovo pri njenem iskanju »evropske rešitve« begunske krize, medtem ko je bil krščanski demokrat Wolf videti bolj blizu strankarski kolegici iz Porenja-Pfalškega Klöcknerjevi pri iskanju »načrta A2«. Krščanskodemokratska političarka iz Mainza je s tem izrazom namesto bolj spornega »načrta B« poskušala pridobiti tiste konservativce, ki so nasprotovali odpiranju meja za begunce, ne da bi se odrekla kanclerke, ki so ji bolj kot lastni ideološki prijatelji ploskali v levosredinskih strankah.

Kanclerka Angela Merkel je pred nedeljskimi volitvami privržence njene begunske politike zaman pozivala, naj podprejo njeno CDU, po zadnjem vzponu desnih nacionalistov v deželah, ki skupaj premorejo skoraj sedemnajst milijonov prebivalcev, pa je zdaj pod vprašajem tudi njena politična usoda. Vsaj njen socialdemokratski predhodnik, ki je z ukrepi za oživitev gospodarstva nasprotoval lastni stranki, je leta 2005 po hudem porazu v »rdeči trdnjavi« Severnem Porenju-Vestfaliji razpisal predčasne volitve - in jih izgubil. Kanclerka je svojim deželnim kolegom na koncu poskušala pomagati s poudarjanjem obveznosti beguncev do prilagajanja, a kot kažejo prve volilne napovedi, brez uspeha. Nekaj konservativno-liberalnega ponosa lahko še reši liberalna FDP, ki vstaja od na pol mrtvih v parlamentih vseh treh nemških dežel.

Volite za 20 odstotkov Nemcev preizkus pred parlamentarnimi volitvami

Na volitve parlamentov v jugozahodnih deželah Baden-Württemberg in Porenje-Pfalško ter vzhodni Saški-Anhalt je pozvanih 12,6 milijona volivcev. Dooslej so zabeležili visoko udeležbo, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Današnje glasovanje v trojici dežel, kjer živi 20 odstotkov nemškega prebivalstva, so krstili za super nedeljo, veljajo pa za ogrevanje oziroma preizkus pred zveznimi parlamentarnimi volitvami prihodnje leto, piše STA.

To bodo največje volitve po rekordnem dotoku beguncev v Nemčijo, ki je lani prejela 1,1 milijona prošenj za azil. Nezadovoljni volivci jih bodo po napovedih izkoristili za to, da vladajočo koalicijo v Berlinu, ki jo poleg CDU sestavljajo še socialdemokrati (SPD), udarijo tam, kjer najbolj boli. Običajne teme deželnih volitev, kot je na primer izobraževanje, so povsem potisnjene ob rob.

AfD trenutno že sedi v petih deželnih parlamentih, po današnjem glasovanju pa bo, kot kaže, imela sedeže v polovici od skupaj 16 deželnih parlamentov.

 

Prijavi sovražni govor