Tiskane izdaje
Retorika med Nemčijo in Turčijo se je znova zaostrila. Razlog je odločitev lokalnih oblasti mesta Gaggenau – kmalu so podobno odločitev sprejeli tudi v Kölnu –, da prekličejo dovoljenje za srečanje med tamkajšnjo turško manjšino in turškim pravosodnim ministrom Bekirjem Bozdağom. Ta je nameraval Nemčijo obiskati včeraj in tamkajšnje državljane z volilno pravico prepričati, naj na referendumu o spremembi turške ustave glasujejo ZA. Turške oblasti zdaj nemške obtožujejo, da si aktivno prizadevajo, da bi referendum padel.
»Nočejo, da bi tu vodili kampanjo, prizadevajo si za glas NE. Hočejo se postaviti na pot močnejši Turčiji,« je v odzivu na odločitev nemškega mesta povedal zunanji minister Mevlüt Çavuşoğlu. Zaradi odpovedi shoda v Nemčiji je moral po navedbah turškega Hürriyeta v Ankari na zagovor tudi nemški veleposlanik Martin Erdmann.
Oblasti Gaggenaua, nekaj ur pozneje pa so podobno odločitev sprejeli tudi v Kölnu, so shod prepovedale iz varnostnih pomislekov, da bi se dogodka udeležila prevelika množica. Na odpoved se je takoj odzval minister Bozdağ, ki jo je označil za »nedopustno«, saj da je pravica do zborovanja ključen del demokracije. Ob tem je obsodil politiko Berlina, ki po drugi strani pripadnikom v Turčiji prepovedane Kurdske delavske stranke (PKK) dopušča srečanja po državi.
V Nemčiji 1,5 milijona turških volivcev
Referendum o spremembi ustave, s katerim bo Turčija parlamentarni sistem zamenjala s predsedniškim, bo potekal 16. aprila. Turška vlada trdi, da gre za korak naprej, korak, ki bo Turčijo postavi ob bok državam, kot sta ZDA in Francija, a kritiki tem pojasnilom nasprotujejo. Prepričani so, da gre za korak k dokončni vladavini enega človeka - zdajšnjega predsednika Recepa Tayyipa Erdoğana.
Po podatkih spletnega portala Eudo Chitizenship bi se smelo junija 2015 turških splošnih volitev v 54 državah po svetu udeležiti več kot 2.800.000 turških državljanov, ki imajo v tujini prijavljeno stalno bivališče. Največja turška diaspora je v Nemčiji, kjer bo po navedbah portala Politico lahko aprila svoj glas na referendumu oddalo okoli 1,5 milijona nemških Turkov. Leta 2015 je vladajočo Erdoğanovo Stranko za pravičnost in razvoj (AKP) podprlo več kot 53 odstotkov volivcev.
Premier Binali Yıldırım je sredi prejšnjega meseca nagovoril več tisoč privržencev v nemškem mestu Oberhausen. Shod je bil razmeroma zaprte narave, več nemškim novinarjem, ki so jim predhodno odobrili akreditacijo, so vseeno prepovedali vstop. Medtem ko so udeleženci shoda prepevali v dvorani, je pred njo potekal protest tistih, ki nasprotujejo kopičenju politične moči v rokah enega človeka.
Avstrija: Turška referendumska kampanja ni zaželena
Yıldırım je takrat napovedal, da namerava Erdoğan še pred referendumom obiskati več članic EU z močno turško skupnostjo in volivce prepričati, naj glasujejo za ustavne spremembe. A je na zaprta vrata, vsaj kar se tiče kampanje, naletel tudi v Avstriji.
V začetku tega tedna je avstrijski zunanji minister Sebastian Kurz sporočil, da nagovarjanje turških volivcev v Avstriji pred referendumom ni zaželeno, saj da bi s tem povečali trenja - predvsem med Erdoğanovimi privrženci in Turki kurdskih korenin –, hkrati pa bi bilo to neproduktivno s stališča integracije. »Predreferendumski dogodki niso zaželeni. Je pa turški predsednik seveda vabljen, prav tako kot vsak drugi visoki politik, na bilateralni obisk v Evropo in Avstrijo, na srečanje z visokimi uradniki. Ostro pa nasprotujemo, da bi turško kampanjo in delitve prinesli v Avstrijo,« so sporočili iz zunanjega ministrstva.
Po navedbah BBC v Avstriji živi okoli 300.000 ljudi turških korenin.
