Tiskane izdaje
Število ljudi, ki so lani prišli v Nemčijo v upanju, da bodo dobili mednarodno zaščito, je veliko manjše, kot je bilo leto prej − država je lani sprejela 280.000 ljudi, leta 2015 okoli 890.000.
Iz urada za migracije so sporočili, da je lani prošnjo za azil vložilo okoli 745.000 ljudi, ki so v državo prispeli bodisi lani bodisi leto prej. Med njimi so prevladovali begunci iz Sirije, takšnih je bilo okoli 36 odstotkov, sledili so Afganistanci in Iračani.
Notranji minister Thomas de Maizière je danes dejal, da podatki kažejo, da ukrepi, ki sta jih sprejeli nemška vlada in Evropska unija, delujejo. »Uspelo nam je vnesti red v migrantsko situacijo.«
Število ljudi, ki so potovali po tako imenovani balkanski poti, je upadlo, ko so države zaprle svoje meje, Evropska unija pa je s Turčijo sklenila begunski dogovor. Še eden od ukrepov Berlina je bil, da so nekatere balkanske države – BiH, Srbijo in Makedonijo – razglasili za varne in tako tamkajšnjim državljanom močno otežili možnost odobritve azila. Podoben ukrep načrtujejo tudi za Maroko, Tunizijo in Alžirijo. Premišljujejo pa tudi o zmanjšanju finančne pomoči magrebskim državam, če bi se te obotavljale pri sprejemanju tistih, ki so jim zavrnili azil.
Nemška agencija DPA, ki jo povzema STA, še poroča, da bo manjše število prosilcev vplivalo tudi na parlamentarne volitve, ki naj bi potekale predvidoma septembra. Kanclerko Angelo Merkel, ki se bo na volitvah potegovala za nov mandat, so pogosto kritizirali ravno zaradi njene begunske politike, češ da je preveč odprta do beguncev.
