Tiskane izdaje
Srbi v Republiki Srbski (RS), ki si v BiH najmanj želijo v EU, navdušeni pa niso niti nad tem, da bi pravna država začela delovati v praksi, prisegajo na daytonski sporazum in navijajo za odcepitev. V ozadju je bojazen politične elite, da bi se znašla na zatožni klopi. Iz tega izhaja tako spor Banjaluke s preiskovalno agencijo Sipa, tožilstvom in sodiščem BiH kakor tudi zavračanje odločitve ustavnega sodišča BiH, da je praznovanje dneva RS neustavno.
Formalno obstaja močno soglasje o evropski perspektivi BiH, velik del politične elite pa ni najbolj navdušen nad Brusljem, ker je njihova naravna sredina BiH, kjer je lažje manipulirati in ustvarjati mednacionalne napetosti. Zavezništvo neodvisnih socialdemokratov (SNSD), ki je na oblasti od konca vojne v BiH, je v RS predolgo na oblasti. Kot vsaka oblast, ki je predolgo na sceni, je izgubila občutek za realnost. Nima odgovorov na vprašanja, zakaj ni delovnih mest in naložb. V pomanjkanju odgovorov ustvarja krizo, afere in konflikte ter samo sebe predstavlja kot varuha RS. V bistvu je to metoda obstoja na oblasti, ki je bila, ne glede na številne zlorabe, doslej uspešna.
Tožilstvo BiH je sprožilo preiskavo proti predsedniku RS Miloradu Dodiku zaradi domnevne nezakonitosti pri nakupu vile v Beogradu. Kazensko ovadbo proti Dodiku je vložila Srbska demokratska stranka, ker naj bi plačal vilo s svojim denarjem, kar je poskušal prikriti s fiktivnim posojilom Pavlović banke, da bi zabrisal sled o poreklu denarja. V igri je bilo 750.000 evrov, Dodiku pa je pomagal vrh Pavlović banke, ki mu je dvakrat dal isto posojilo in namesto njega odplačeval kredit, z zlorabo položaja in pristojnosti ter dajanjem in sprejemanjem podkupnin. To je le eden izmed grehov, ki bremenijo politično elito in so težki milijone evrov.
Državni udar na pravosodje in policijske agencije
Banjaluka je prekinila sodelovanje s preiskovalno agencijo Sipa, tožilstvom in sodiščem BiH, ker so v Bosanskem Novem aretirali pet domnevnih vojnih zločincev. Posebne policijske enote Sipe so prijele nekdanje pripadnike vojske in policije bosanskih Srbov, ki jih sumijo odgovornosti za umor 27 bošnjaških civilistov v vaseh Agići in Ekići leta 1992. Vlada RS je na izredni seji ocenila, da je bila operacija nezakonita, ker je grobo kršila policijsko sodelovanje s srbsko entiteto BiH. Njeno odločitev o prekinitvi sodelovanja je podprl tudi parlament RS. Notranji minister Dragan Lukač je pojasnil, da prekinitev sodelovanja pomeni, da bo policija RS v prihodnje preprečila vsakršen poskus vdora Sipe oziroma sodišča in tožilstva BiH, ki so postavili pod vprašaj zaupanje v ministrstvo za notranje zadeve v RS, na sedeže svojih organov. Dodik je opozoril, da bi lahko operacija Sipe povzročila oborožene spopade.
Tožilstvo BiH je vlado RS opozorilo, da je oviranje dela pravosodnih teles nezakonito. Pojasnilo je, da so bile preiskave nujne, ker so imeli dokaze, da so bili v strukturah policije in civilne zaščite v Bosanskem Novem neposredno vpleteni v skrivanje trupel žrtev, tako da so iskali izključno s tem povezano arhivsko gradivo. Urad visokega predstavnika mednarodne skupnosti v BiH, delegacija EU ter veleposlaništva ZDA, osmih evropskih držav in Turčije v Sarajevu so opozorili vlado RS, da mora spoštovati zakone in ne sme postavljati pod vprašaj delovanja pravosodja in državnih policijskih agencij. Napoved Banjaluke so obsodili številni politiki v Federaciji BiH. Najbolj oster je bil predsednik Demokratične fronte Željko Komšić, ki je potezo vlade RS označil za klasični državni udar. Spor naj bi ublažil sporazum o boljši koordinaciji in operativnem sodelovanju ter boju proti terorizmu med policijo RS in Sipo, ki ga bosta podpisala direktorja Sipe in policije RS, Perica Stanić in Gojko Vasić.
Dneva republike ne more ukiniti nobeno sodišče
Ustavno sodišče BiH je na zahtevo člana predsedstva BiH Bakirja Izetbegovića odločilo, da je obeleževanje 9. januarja kot dneva RS neustavno. Na ta dan je leta 1992 nastala RS, in sicer le nekaj mesecev pred začetkom triletne vojne, ki se je začela tudi zato, ker je predsednik BiH Alija Izetbegović zavrnil lizbonski sporazum o ureditvi BiH. Dvajset let po končani vojni so ustavni sodniki, trije mednarodni in dva bošnjaška, dan RS razglasili za neustaven, politični vrh RS pa je napovedal razpis novega referenduma.
V RS nimajo namena spoštovati odločitve ustavnega sodišča, Dodik pa je poudaril, da bodo 9. januar slavili še bolj pompozno kot doslej. Po njegovih besedah je preglasovanje najboljša pot, da BiH izgine z zemljevida. Ker je visoki predstavnik Valentin Inzko opozoril RS, da bo uporabil bonske pristojnosti, če bodo v RS razpisali referendum o sodišču in tožilstvu BiH ali o dnevu RS, ga je Dodik obtožil, da deluje proti RS in srbskemu narodu in da je zaradi dobre plače vedno pripravljen problematizirati razmere v BiH.
Predstavniki strank v RS so zahtevali spremembe zakona o ustavnem sodišču. Parlamentu BiH so dali 120 dni časa. V skupni izjavi so zahtevali tudi, naj sodišče zapustijo tuji sodniki, če spremembe ne bodo sprejete v zahtevanem roku, pa bodo razpisali referendum. Narodno skupščino RS, ki je sprejela deklaracijo proti ukinitvi dneva RS, so pooblastili, da v pol leta uskladi zakon o praznikih RS z ustavo BiH. Dodik je sklenil, da dneva RS ne more ukiniti nobeno sodišče, tako tudi ne ustavno sodišče, še najmanj pa samovolja politikov v Sarajevu.
