V Sierri Leone potrdili nov primer smrti zaradi ebole

Raven pripravljenosti v državi je visoka, na določenih območjih bodo razglasili karanteno.

Ma. Ja.
pet, 15.01.2016, 11:24
Ebola je nalezljiva bolezen, ki jo povzroča virus. Na ljudi se prenaša s krvjo, uživanjem mesa in izločki okuženih živali, med ljudmi pa se širi z neposrednimi stiki s krvjo in drugimi telesnimi tekočinami obolelega, najpogosteje znotraj družine ali na zdravstvene delavce, ki ga negujejo. Inkubacijsko obdobje od okužbe do prvih znakov bolezni traja do 21 dni. Bolezen se začne z vročino, kašljem, glavobolom, bolečinami v mišicah, sklepih in žrelu, sledijo pa driska, bruhanje in bolečine v trebuhu. Izpuščaji, krvavitve po koži, sluznici in notranjih organih se pojavijo le v najhujših primerih.

Freetown − Le nekaj ur po tem, ko je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) razglasila konec zadnjega izbruha ebole v Liberiji − in s tem konec najhujše epidemije ebole doslej −, so v Sierri Leone potrdili nov primer smrti zaradi te smrtonosne mrzlice.

Kot je za lokalni radio povedal tiskovni predstavnik tamkajšnjega urada za nacionalno varnost Francis Langoba Kelly, so testi, izvedeni na 22-letni žrtvi, ki je na začetku meseca umrla na severu države, potrdili, da je umrla zaradi smrtonosne hemoragične mrzlice. Kelly je povedal, da je raven pripravljenosti v državi visoka in da bodo na določenih območjih razglasili karanteno. Poudaril je še, da ni razloga za zaskrbljenost, poroča agencija AP.

Kot smo poročali včeraj, je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) sporočila, da so bile vse znane verige prenosa virusa ebole v zahodni Afriki prekinjene, torej da je najhujše epidemije te bolezni doslej konec. Vendar pa je kljub dobrim novicam WHO opozorila, da dela še ni konec, saj bi se lahko bolezen znova pojavila. Virus ebole lahko namreč v spermi preživelih oziroma ozdravljenih moških obstane tudi do 12 mesecev. Iz organizacije, ki svari predvsem pred posameznimi primeri in manjšimi izbruhi, so danes sporočili, da nov primer smrtnosti zaradi ebole dokazuje, kako veliko je še vedno tveganje.

Najhujši izbruh ebole doslej

Kot smo v Delu že poročali, je konec leta 2013 družino v odmaknjeni gvinejski vasici nedaleč od tromeje z Liberijo in Sierro Leone doletela tragedija, ki je napovedala začetek najhujše epidemije ebole v zgodovini − komaj dveletni deček Emile, ki je v zelo kratkem času izgubil bitko z vročino, glavobolom in krvavo diarejo, je postal prva žrtev virusa hemoragične mrzlice.

Virus, ki začne svojo prisotnost kazati šele dva do 21 dni po okužbi, se je v nekaj mesecih razširil in prestopil meje ter dosegel tudi bolj poseljena mesta. Število okuženih je v Liberiji, Gvineji in Sierri Leone začelo strmo naraščati, mednarodne zdravstvene organizacije in tamkajšnje vlade pa so vse glasneje začele svariti pred epidemijo neslutenih razsežnosti.

Po uradnih podatkih WHO se je z virusom okužilo skoraj 29.000 ljudi, umrlo pa jih je 11.315, a resnično število smrtnih žrtev je najverjetneje višje, saj številnih niso evidentirali. Virus je najvišji krvni davek zahteval v Liberiji, kjer je umrlo 4809 od 10.675 okuženih, a so ukrepi oblasti naposled zavrli širjenje bolezni. V Sierri Leone, kjer se je z virusom okužilo 14.122 ljudi, je bila smrtnost nižja − umrlo je 3955 ljudi. V Gvineji so po podatkih WHO za smrtonosnim virusom ebole zboleli 3804 ljudje, umrlo pa jih je 2536.

Najbolj smrtonosen izbruh ebole je močno prizadel zdravstvene sisteme v omenjeni trojici držav in slabo vplival na njihovo gospodarstvo − po ocenah Svetovne banke gospodarska škoda v omenjeni trojici držav znaša dobri dve milijardi evrov. Na vrhuncu izbruha so bolnišnice v teh državah preplavili bolniki, marsikje pa so žrtve obležale kar na ulicah. Manjše število primerov je bilo tudi v Maliju, Senegalu in Nigeriji.

Medtem ko je po zahodu Afrike kosila smrt, se je po preostalem svetu širil strah. Zahodne vlade so ponudile le malo pomoči, dokler niso začeli zbolevati tuji humanitarni delavci, ki so se vračali v domovino na zdravljenje, kar je povzročilo paniko pred pandemijo. Nekatere države, med njimi ZDA, Velika Britanija in Francija, so na letališčih začele preverjati zdravstveno stanje prišlekov.

Počasen je bil tudi odziv Svetovne zdravstvene organizacije, zaradi česar se je nanjo usul plaz kritik. Humanitarna organizacija Zdravniki brez meja (MSF) je marca lani v poročilu ostro obsodila počasen odziv in opozorila, da je za smrtonosno epidemijo krova »globalna koalicija neukrepanja«. WHO je zaradi pustošenja ebole pozneje spremenila določena pravila ravnanja in smernice v primerih epidemij, s katerimi naj bi bila organizacija bolje pripravljena na morebitne podobne katastrofe v prihodnosti.

V Sierri Leone so konec epidemije ebole sicer razglasili 7. novembra lani, v Gvineji pa 29. decembra.

Prijavi sovražni govor