Tiskane izdaje
Beograd – V Srbiji je registriranih okoli milijon kosov strelnega orožja, grobe ocene pa kažejo, da državljani posedujejo še od najmanj 200.000 pa celo do 900.000 neregistriranih kosov strelnega orožja, kar bi pomenilo, da je oboroženih okoli dva milijona ljudi v Srbiji, pišejo danes beograjski mediji, ki jih povzema STA.
V Srbiji trenutno poteka trimesečna kampanja za legalizacijo orožja, ki jo podpirata in sofinancirata Evropska unija in Svet Evrope.
V prvem mesecu in pol so državljani oblastem predali 480 kosov orožja, okoli 41.000 kosov streliva ter 264 eksplozivnih naprav, vložili pa so 1023 zahtevkov za legalizacijo orožja, povzema STA.
Po poročanju Večernjih novosti se je s pomočjo Centra za nadzor strelnega in lahkega orožja v Vzhodni in Jugovzhodni Evropi (SEESAC) količina orožja od leta 2002 uspešno zmanjšala za najmanj 300.000 kosov − od pištol in revolverjev do brzostrelk, jurišnih pušk in mitraljezov.
Glede na analizo tega centra je bilo neregistrirano strelno orožje v konfliktnih situacijah uporabljano šestkrat več od legalno registriranega. Z legalizacijo tega orožja zato želijo zdaj doseči tudi hitrejše odkrivanje storilcev, je povedala Svetlana Đurđević Lukić iz omenjenega centra za nadzor orožja. Z legalizacijo orožja pa bi se povečala tudi varnost, je prepričana.
Opozorila je sicer, da sama registracija orožja še ne pomeni, da to ne more biti zlorabljeno. Žrtve uporabe strelnega orožja so pogosto ženske in otroci in analize kažejo, da je bilo orožje smrtonosno večinoma v primerih družinskega nasilja in primerih umorov zaradi sporov, denarja ali ljubosumja, medtem ko se je uporaba orožja v kriminalnih dejavnostih končala s smrtnim primerom v le sedmih odstotkih primerov.
»To podira naše predstave, da 'običajen državljan' nima zveze z zlorabami orožja in da se orožje v prvi vrsti uporablja pri kriminalu,« je še dejala Đurđević Lukićeva.
Kampanja zbiranja nelegalnega orožja sicer v regiji poteka že več let, najdlje na Hrvaškem, kjer je »zbiralna akcija« ob kampanji za povečevanje ozaveščenosti glede nevarnosti orožja stalna že vse od leta 2007.
V Črni gori se bo začela izvajati kmalu, saj je parlament v začetku leta to odobril, leta 2003 pa je potekala tudi Kosovu. Tam sicer niso dosegli pomembnejših rezultatov. Kot ocenjujejo v omenjenem centru, naj bi bilo na Kosovu v obtoku še vedno najmanj 400.000 kosov neprijavljenega orožja, še navaja STA.
