Tiskane izdaje
Strasbourg − Evropski poslanci danes v Strasbourgu s predsednikom evropskega sveta Donaldom Tuskom in predsednikom evropske komisije Jean-Claudom Junckerjem razpravljajo o izplenu septembrskega izrednega vrhu EU, posvečenega begunski problematiki, piše Slovenska tiskovna agencija.
Predsednik Evropskega sveta Tusk je v parlamentu posvaril pred nadaljevanjem begunske krize in opozoril, da utegne v primeru zmage Bašarja al Asada v Siriji število beguncev narasti še za tri milijone. Zahteval je nujno krepitev nadzora na zunanji meji EU ter ocenil, da »svet okoli nas Evropi ne namerava pomagati«. Z ostrimi besedami je napadel nekatere države nečlanice EU, ki z zadovoljstvom gledajo na težave v Uniji in so pripravljene svoje sodelovanje ponuditi le kot politično pogajalsko karto.
Tusk je še opozoril, da je dosedanje soočanje EU z begunskim valom škodilo ugledu Unije v tujini. Priznal je, da se je na nedavnem splošnem zasedanju Generalne skupščine ZN v New Yorku počutil izoliranega in pojasnil, da so se skorajda vsi združili v kritiki na račun EU. »Kmalu nam bodo začele teokracije pridigati, kaj pomeni verska strpnost, in diktatorji nam bodo pridigali, kaj pomeni demokracija,« je nadaljeval Tusk in pripomnil, da dejansko to že počnejo.
Vajgl: Evropa mora obnoviti svojo obvezo do miru
V razpravo o begunski krizi so se danes vključili tudi evropski poslanci iz Slovenije. Franc Bogovič (SLS/EPP) je poudaril, da Evropa ni povzročila begunske krize in je del rešitve. »Begunska kriza je nastala zaradi padca diktatorskih režimov v Libiji in Iraku ter destabilizacije Sirije, ko so na na oblast prišli ekstremisti. Zato je tam treba urediti razmere in z usklajeno akcijo vzpostaviti mir v teh državah,« je dejal.
Tanja Fajon (SD/S&D), je opozorila da bo v Evropi prišlo do sprememb, »a priliv migrantov ne bo vzrok za te spremembe, nasprotno. Migranti v EU so posledica evropske demografske slike in s tem povezanimi potrebami po delovni sili, so pa tudi posledica številnih kriznih žarišč, vojn in nasilja, za kar smo odgovorni Evropejci in celotna mednarodna skupnost, ki še vedno ni našla skupnega odgovora«.
Ivo Vajgl (Alde/DeSUS) je poudaril, da mora biti vsakomur jasno, da večina beguncev, vsaj ko gre za Sirijo, beži pred nasiljem in vojno. »Zdaj je trenutek, ko bi morala Evropa obnoviti svojo obvezo do miru in učinkoviteje zastopati to, da se morajo tudi mednarodni problemi predvsem reševati na miren način«.
Juncker: Brez Turčije ne bo šlo
Vrh 23. septembra je prinesel dogovor voditeljev o nekaterih nujnih ukrepih, kot so dodatna milijarda evrov pomoči beguncem preko agencij ZN, povečanje evropskih sredstev za pomoč Libanonu, Jordaniji in Turčiji, okrepitev nadzora na zunanjih mejah EU in vzpostavitev tako imenovanih hotspots v Italiji in Grčiji. Voditelji so obenem potrdili dogovor o bolj sporni premestitvi 120.000 beguncev znotraj Unije, ki so jo dan pred vrhom sprejeli notranji ministri, a ne s soglasjem, temveč s kvalificirano večino. Proti so bile Romunija, Češka, Madžarska in Slovaška. Slednja je zaradi preglasovanja napovedala celo tožbo na sodišču EU.
Na to neenotnost voditeljev EU in nepripravljenost, da se odločneje spopadejo z begunsko problematiko, je danes spomnil Juncker, piše STA. Kot je dejal, bi raje videl soglasno podporo kvotam v duhu solidarnosti, a to na žalost ni bilo mogoče. Obenem se je zahvalil evropskemu parlamentu, ki je prerazporeditev 120.000 beguncev podprl vnaprej in tako države prisilil, da so jo nato potrdile tudi one.
Tudi Juncker se je sicer strinjal, da je izboljšanje varovanja zunanjih meja EU ključno. Obenem je opozoril, da brez aktivnega sodelovanja Turčije ne bo šlo. »Potrebujemo Turčijo, da zaščitimo zunanjo mejo EU,« je poudaril. Danes ob 15. uri je sicer razkril akcijski načrt za ukrepanje v begunski krizi, o katerem so govorili včeraj ob obisku turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdoğana v Bruslju.
V Strasbourgu tudi o aferi Volkswagen
Na dnevnem redu današnjega dne plenarnega zasedanja evropskega parlamenta je poleg migracij še afera Volkswagen, ki jo je sprožilo razkritje, kako je drugi največji proizvajalec avtomobilov na svetu prirejal izpuste dizelskih motorjev za ameriški trg. Afera z vsakim dnem dobiva nove, večje razsežnosti. Evropski poslanci so sicer v preteklosti od komisije že večkrat zahtevali zaostritev pravil glede testiranja avtomobilov za izpuste in porabo goriva, tako da bi to potekalo v realnih voznih pogojih in zajelo več plinov.
Poslanci bodo poleg tega danes glasovali o resoluciji, ki poziva k razširitvi evropskih geografskih označb na nekmetijske proizvode. S tem bi lahko na ravni EU zaščitili evropske obrtniške izdelke, kot sta na primer idrijska čipka in ribniška suha roba, še piše STA.
