Tiskane izdaje
Bern − Švicarska policija je včeraj na mejnem prehodu Thonex-Vallard med Švico in Francijo pridržala nekdanjega poveljnika obrambe Srebrenica Naserja Orića, ki ga Beograd obtožuje vojnih zločinov nad Srbi v okolici te bošnjaške enklave.
Švicarske oblasti so Oriću danes določile 14-dnevni ekstradicijski pripor. V tem času bodo odločili o njegovi morebitni izročitvi Srbiji.
Kot poroča srbske tiskovna agencija Tanjug, so 48-letnega Orića pridržali na podlagi mednarodne tiralice, ki jo je srbski Interpol za Orićem in še štirimi osumljenci razpisal februarja lani, zaradi suma, da so julija 1992 v mestu Zalazje v občini Srebrenica zakrivili vojni zločin nad devetimi civilisti srbske narodnosti. Orić je takrat dejal, da ga razpis tiralice ne preseneča, a da se je ne boji, ker je za vse, česar ga obtožujejo, že odgovarjal pred sodiščem in bil spoznan za nedolžnega. Na razpis tiralice se je tedaj odzvalo tudi ministrstvo za obrambo BiH, ki je Interpol še isti mesec seznanilo, da razpisu tiralice nasprotuje. Po pisanju Al Džazire je urad Interpola v Lyonu tiralico nato umaknil, kar je včeraj potrdila tudi odvetnica Lejla Čović iz Orićeve zagovorniške ekipe. »Nad aretacijo smo presenečeni, saj ta tiralica ni veljavna. Pred časom so nam na Interpolu potrdili, da je umaknjena,« je dejala. Ocenila je še, da bodo Orića izpustili na prostost.
Nekdanji poveljnik obrambe Srebrenice je bil ob aretaciji sicer na poti v Švico, kjer naj bi se udeležil dogodka ob 20. obletnici genocida nad približno 8000 moškimi in dečki v bošnjaški enklavi. Kot je za Al Džaziro pojasnil podpredsednik skupščine občine Srebrenica Hamdija Fejzić, ki je skupaj s srebreniškim županom Ćamilom Durakovićem potoval z Orićem, so jih zaustavili na švicarski meji. »Predali smo potne liste, nakar so nas nemudoma pozvali v posebne prostore, kjer so nas tri ure in pol maltretirali. Prestali smo vsa mogoča preverjanja, nato pa so sporočili, da Naser Orić ne more nadaljevati poti, ker je za njim razpisana rdeča tiralica Beograda,« je dejal Fejzić.
Župan Srebrenice pa je za medije dejal, da so jih švicarski policisti obravnavali »kot največje kriminalce«. Ocenil je, da je policija pričakovala njihov prihod. »Orića so nemudoma aretirali in odvedli, naju pa slekli skoraj do golega, kot da sva največja kriminalca. To je neverjetna sramota. Kot župana Srebrenice, ki bi moral imeti [danes] v Ženevi govor [med obiskom je bilo predvideno tudi srečanje s tamkajšnjo županjo], so me obravnavali kot največjega kriminalca, Orića pa kot največjega zločinca,« je po navedbah Al Džazire dejal Duraković.
Naser Orić, poveljnik obrambe Srebrenice
Kot poroča Tanjug, je bil Naser Orić sredi osemdesetih let, pred razpadom Jugoslavije, pripadnik posebnih enot JNA za jedrsko in kemično obrambo. Nato se je po šestmesečnem izobraževanju v Zemunu leta 1988 kot pripravnik zaposlil na policijski postaji Savski Venac v Beogradu. Leta 1990 so ga kot pripadnika enote za posebne naloge ministrstva za notranje zadeve premestili na Kosovo in Metohijo, po povratku v Beograd pa je bil telesni stražar takratnega predsednika Srbije Slobodana Miloševića. Sodeloval je menda tudi pri aretaciji Vuka Draškovića.
Orića so avgusta 1991 zaposlili na policijski postaji v občini Ilidža na obrobju Sarajeva, od koder so ga nato premestili v Srebrenico, kjer je naslednje leto napredoval na položaj poveljnika policijskih sil v Potočarih, piše Tanjug. Po začetku vojne v BiH so ga 20. maja 1992 imenovali na položaj poveljnika teritorialne obrambe v Srebrenici − bil je poveljnik 28. divizije vojske BiH −, 1. julija 1992 pa še za člana vojnega predsedstva Srebrenice. Kot dodaja Tanjug, je med letoma 1992 in 1993 vodil številne napade na srbske vasi v občinah Bratunac in Srebrenica, dokler ga niso julija 1995, tik pred padcem enklave, skupaj z najtesnejšimi sodelavci s helikopterjem evakuirali na območje pod nadzorom Vojske BiH.
Osem let po koncu vojne, 11. aprila 2003, so Orića aretirali v Tuzli in ga izročili v Haag, kjer je Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije proti njemu vložilo obtožnico zaradi kršenja zakonov in pravil vojskovanja ter zločinov nad srbskim prebivalstvom. Haaško sodišče je Orića junija 2006 obsodilo, ker kot poveljujoči pripadnikom bosanske vojske v Srebrenici med letoma 1992 in 1993 ni preprečil uboja sedmih srbskih vojnih ujetnikov in je dopustil, da so mnoge druge trpinčili. Dosodili so mu dveletno zaporno kazen, a so ga takoj po razglasitvi sodbe izpustili, ker je več kot tri leta preživel v priporu, čakajoč na sojenje. Na sodbo sta se pritožila tako obramba kot tožilstvo, ki je za Orića zahtevalo 18 let zapora. Pritožbeni svet je julija 2008 nato ugotovil, da so bili med septembrom 1992 in marcem 1993 nad srbskim prebivalstvom Podrinja zagotovo storjeni hudi zločini, a da tožilstvo Orićeve krivde zanje ni dokazalo.
Beograd je mednarodne tiralice v preteklosti sicer že razpisal za vojnim članom predsedstva BiH Ejupom Ganićem in generalom vojske BiH Jovanom Divjakom, ki so ju nato prijeli na Dunaju oziroma v Londonu. Sodišči v teh državah sta nato presodili, da tiralici nista bili podprti z dokazi o njuni krivdi in sta zahtevo Beograda po izročitvi zavrnili.
