Tiskane izdaje
Turškim poslancem je v prvem branju doslej uspelo potrditi pet od skupno 18 členov osnutka ustave, s katero bo Turčija iz parlamentarnega prešla v predsedniški sistem. A tokratno glasovanje, na katerem so odločali o treh členih, ni potekalo gladko. Med poslanci vladajoče stranke in opozicije je izbruhnil pretep.
Turški Hürriyet poroča, da je napetost narasla, ko so poslanci opozicijske Ljudske republikanske stranke (CHP) poskušali snemati glasovanje poslancev vladajoče Stranka za pravičnost in razvoj (AKP), saj da kršijo principe »tajnega glasovanja«, predvidenega, ko gre za ustavne spremembe. S tem naj bi izvajali pritisk na poslance, ki bi morda glasovali drugače. Poslanci AKP so se na dejanje jezno odzvali in poskušali poslancem CHP onemogočiti pogled na potek glasovanja. Napetost je naposled prerasla v pretep. Glasovanje so nato ponovili in trije predlagani členi so dobili dovolj podpore.
Danes potrjeni členi osnutka ustave med drugim znižujejo minimalno starostno mejo poslancev z 25 na 18 let in podaljšujejo mandat parlamenta s štirih na pet let.
Na zaplet v parlamentu se je odzval tudi predsednik Recep Tayyip Erdoğan, ki je opozicijskim poslancem sporočil, da oviranjem glasovanja v parlamentu ne bodo dosegli ničesar. »Ne glede na to, kaj naredite, sem prepričan, da bo osnutek ustave predan v ljudem.«
Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP bi turški volivci lahko na referendumu o ustavnih spremembah odločali že aprila.
Parlament naj bi dve branji osnutka ustave opravil že v naslednjih dveh tednih. AFP ob tem poroča, da so za zdaj glasovali o manj spornih členih, najbolj kontroverzni pa še vedno čakajo na potrditev. Med drugimi je tudi sprememba, ki bo predsedniku omogočila imenovanje in odstavitev ministrov, prav tako pa naj bi se položaj premiera ukinil, nastal pa položaj podpredsednika države.
Opozicijski CHP in pa prokurdska Ljudska demokratska stranka (HDP) glasovanje bojkotirata.
