Tiskane izdaje
Bruselj - Šele po dramatičnem zaostrovanju begunske krize in grozljivih prizorih usod nesrečnežev so evropsko politiko po večmesečnem tiščanju glave v pesek zdramili in začeli pripravljati resnejše ukrepe.
»Razpoloženje je po dogajanju v zadnjih tednih drugačno,« je na neuradnem zasedanju zunanjih ministrov ugotavljal vodja diplomacije predsedujočega Luksemburga Jean Asselborn. Na mizo zasedanja so prišli novi predlogi, s katerimi naj bi se EU učinkoviteje in bolj človeško odzvala na krizo. Predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker bo prihodnji teden še uradno predstavil rešitev, po kateri naj bi bilo med članice razporejenih skupaj 160.000 beguncev, ki so se zatekli v Grčijo, Italijo in na Madžarsko.
V več članicah, ki so se do zdaj postavljale po robu takšnim ukrepom, so se stališča ublažila. Tudi britanski premier David Cameron se je odločil za odmik od dosedanje politike zaprtih vrat in napovedal sprejetje več tisoč beguncev. Kljub temu je med zunanjimi ministri še vedno veliko razlik. Višegrajska četverica (Češka, Madžarska, Poljska, Slovaška) je objavila stališče, v katerem je zapisala, da bi solidarnostni ukrepi EU morali ostati prostovoljni. To naj bi omogočilo, da vsaka članica lahko deluje skladno s svojimi izkušnjami, najboljšo prakso in razpoložljivimi viri.
Zanje - bolj ali manj enako je stališče baltskih držav - je vsak predlog, ki bi vodil v uvedbo obveznih kvot za solidarnostne ukrepe, nesprejemljiv. V skladu z njihovo logiko so kvote nesmotrne, saj da bodo azilanti, ki bodo napoteni k njim, hoteli čim prej zapustiti državo. Po njihovem mnenju bi morali bolje zavarovati zunanjo mejo EU, v mejnih državah registrirati prihajajoče begunce in okrepiti bitko proti tihotapcem ljudi. Ker za uvedbo kvot po ureditvi EU ni zahtevano soglasje članic, bi njihove nasprotnice utegnile biti kaznovane.
Tak razplet bi povzročil globok razdor v EU, ki ga v vodilnih članicah hočejo preprečiti. »Nalogi ne bomo kos, če bomo s prstom kazali na sosede,« je opozoril nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier. Nujni del rešitve da je pravičnejša razdelitev beguncev, saj »se ne more le štiri ali pet držav čutiti odgovornih«. Nemčija, Francija in Italija so pripravile skupne predloge reforme azilnih postopkov v EU, večjo solidarnost in pravičnejšo razdelitev beguncev. Njihova logika je: noben begunski val ne more biti razlog za katastrofalni humanitarni položaj v zadnjih tednih.
Po pričakovanjih Luksemburžana Asselborna naj bi bile nove rešitve sprejete do začetka oktobra. Prvi koraki naj bi bili narejeni že na zasedanju notranjih ministrov EU 14. septembra. »Ne bi smeli biti pesimisti,« je prepričan Asselborn. Po napredku, narejenem v Italiji, naj bi se v prihodnjih dneh osredotočili na pomoč Grčiji, v katero prihajajo množice beguncev. Z organizacijo sprejemnih centrov, v katerih bi poskrbeli za begunce, jih registrirali in nato upravičence do azila prerazporedili med članice, bi preprečili, da bi se sploh odpravili na pot proti severu.
Evropski komisar za migracije Dimitris Avramopulos je med obiskom na grškem Kosu ocenil, da bi morali že na otokih izvesti postopke in namestiti begunce, denimo v nekdanje vojašnice.
Evropa hiti s polžjo hitrostjo
Tudi na zasedanju zunanjih ministrov EU je Madžarska zavračala kritike, da je s svojim ravnanjem odgovorna za polomijo z begunci na njenem ozemlju.
Madžarski zunanji minister Péter Szijjártó je pojasnjeval, da morajo spoštovati schengenska pravila, zavarovati mejo (z ograjo) in vzpostaviti območja, na katerih begunci lahko zaprosijo za azil. Odgovornost za položaj na železniški postaji Keleti v Budimpešti je pripisal beguncem, ki da se nočejo registrirati in dovoliti odvzema prstnih odtisov. Pomoč v reševanju dramatičnega položaja sta ponudili Češka in Slovaška, ki sta pripravljeni vzpostaviti koridor, po katerem bi begunci z Madžarske lahko odšli v Nemčijo.
Avstrijski zunanji minister Sebastian Kurz je po drugi strani bentil, da sistem delitve beguncev ne more delovati, ker Italija in Grčija v nasprotju s pravili EU prizadevno spodbujata begunce k čimprejšnji poti naprej proti srednji Evropi. Zaradi tega je Avstrija opravila več azilnih postopkov kot obe državi skupaj. Kurz je tudi nezadovoljen s počasnostjo odločanja v EU, med finančno krizo pa so bila zasedanja nenehna in odločitve so se sprejemale hitro. Na Dunaju opozarjajo na nesprejemljivost »izbiranja rozin« v EU in zvezni kancler Werner Faymann že žuga vzhodnim članicam. Med drugim jih opozarja, naj ne pričakujejo več solidarnosti na drugih področjih, če ne bodo po svojih močeh sodelovale pri reševanju begunske krize. Konkretno je omenil proračun EU. Članice, ki vanj plačujejo več, kot dobijo iz njega (neto plačnice), bi priprle bruseljsko proračunsko pipo bolj siromašnim, neto prejemnicam, ki bi dobile manj denarja za razvojne projekte.
V svežnju predvidenih ukrepov so še prizadevanja EU v Afriki. Tako naj bi zagotovili, da se ljudje sploh ne bi odpravili na pot in da bi mladi dobili perspektivo. Poleg tega so na mizi predlogi, po katerih bi morali beguncem omogočiti, da zaprosijo za azil že v taboriščih blizu kriznih žarišč. S tem bi se ognili temu, da bi se begunci sploh odpravili na tvegano pot čez Sredozemlje in padli v roke tihotapcem. Tudi balkanske države, iz katerih prihaja veliko prosilcev za azil, naj bi bile razglašene za varne. Tako bi se poenostavili postopki za njihovo vračanje.
Evropska komisija je zanikala pisanje Spiegla o obstoju Junckerjeva predloga, po katerem bi članice, ki iz različnih razlogov ne bi hotele sprejeti beguncev, morale plačati več denarja za financiranje reševanja krize.
