Varufakis: Prosim, dovolite nam reforme!

Po srečanju G7: grški finančni minister je predlagal »govor upanja« nemške kanclerke Angele Merkel.

Objavljeno
09. junij 2015 23.07
 Barbara Kramžar, Berlin
Barbara Kramžar, Berlin
Berlin – Na pravkar končanem srečanju G7 je zaradi grške­ skrajno leve vlade izgubil živce celo predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker: »Da bi ostali prijatelji, je treba­ spoštovati vsaj minimalna načela!«­ Grški finančni minister Janis Varufakis pa raje poziva k ukrepanju Nemčijo.

Janis Varufakis je od Nemčije že prej zahteval nemško doktrino, ki bi tako kot Marshallov načrt združila Evropo, »in gospa Angela Merkel bi pred koncem kariere Evropi zapustila dediščino, ki bi bila vsem znana kot načrt Merkel«, je februarja v nemški prestolnici povedal profesor ekonomije. Krščanskodemokratska političarka se morda sploh še ne namerava upokojiti in vsej naklonjenosti do sedanje grške vlade navkljub tudi Angela Merkel vztraja, da mora Grčija tako kot vse druge evrske države trošiti le toliko, kolikor ustvari.

Njena država je pred desetletjem zategovala pas, Varufakis pa očitno ne predlaga istega, ko poziva: »Prosim, dovolite nam reforme!« V berlinski ustanovi Hansa Böcklerja, ki je blizu sindikatom DGB, je v začetku tedna spomnil na »govor upanja« iz leta 1946 tedanjega ameriškega zunanjega ministra Jamesa Byrnesa in predlagal, da bi tudi Grčiji omogočili prelom z minulimi petimi leti zatiskanja pasu in dodajanja novih dolgov na že prej neznosno visoko goro. To bi morala po njegovem »v Atenah, Solunu ali kateremkoli grškem mestu po njenem izboru« izreči prav nemška kanclerka, ki bi tako namignila na »nov pristop k evropskemu združevanju z začetkom v državi, ki je najbolj trpela kot žrtev napačne finančne konstrukcije evrskega območja in lastnih napak«.

»Nemški denar je izgubljen!« je v intervjuju za berlinski Tagesspiegel Varufakis poudaril, da je večina šla v bančno črno luknjo. V Nemčiji verjamejo, da je kanclerka naklonjena novi grški vladi, čeprav so jo skrajno levi privrženci Sirize že risali s hitlerjanskimi brki in nacistično uniformo. Verjetno noče zapustiti ene od evrskih in Natovih držav. Iz nemške prestolnice pa spet poročajo o razhajanjih s finančnim ministrom Wolfgangom Schäublejem. Celo njegov francoski kolega Michel Sapin ne verjame, da bi bil grški izstop iz skupne evropske valute velika drama.

Grški profesor ekonomije se moti

Kritiki očitajo Varufakisu, da se moti v temeljih svojih podmen: načrt Merkel ne bi mogel rešiti vseh grških in drugih evrskih težav, tako kot v svojem času Marshallov načrt ni rešil vseh evropskih težav. »Celo na vrhuncu v letih 1948 in 1949 je Marshallov načrt obsegal manj kot 5 odstotkov nemškega bruto dohodka, druge države so prejele še manj,« je ocenil David Henderson s Hoover Institution stanfordske univerze in nekdanji­ svetovalec Bele hiše.

Byrnes je pomagal Zahodni Nemčiji z gospodarsko združitvijo ameriške in britanske zasedbene cone, prvi nemški gospodarski čudež pa je po teh analizah zagotovil nemški gospodarski direktor in kasnejši gospodarski minister ter kancler Ludwig Erhard, ki je omejil količino denarja v obtoku, odpravil nadzor nad cenami in uvedel druge reforme v najboljšem slogu nemške ordoliberalne šole, ki je v odgovor na centralnoplanske režime in nacistični nadzor nad gospodarstvom zahtevala tudi varstvo konkurence. Erhard je takoj napovedal, da bodo ljudje za trdno marko radi in veliko delali, in to se je tudi zgodilo.

Povojna Zahodna Nemčija je kljub neznanskemu uničenju seveda gradila na izkušnjah predvojnih gospodarskih uspehov, a je svoj gospodarski čudež, čeprav ga ne imenujejo tako, z visoko gospodarsko rastjo v petdesetih in šestdesetih letih minulega stoletja doživela tudi Grčija. Kasnejše vlade takšne in drugačne politične usmeritve so se raje naslanjale na zunanjo pomoč in po uvedbi skupne evropske valute pritok poceni denarja.

Na nedavnem vrhu G7 je celo italijanski premier Matteo Renzi opozoril, da njegovi državljani ne morejo sodelovati pri plačevanju pokojninskega sistema, ki je velikodušnejši od njihovega, in tudi drugi udeleženci vrha na bavarskem gradu Elmau so Grčiji priporočili strukture, ki bodo omogočale vrnitev h gospodarski rasti, kakršno je država dosegala pod prejšnjo konservativno vlado. Medtem pa Grki spet množično selijo denar v tujino, še posebej v Nemčijo. K reformam nenehno prigovarja tudi Mario Draghi iz Evropske centralne banke, ki še edina drži pokonci grški bančni sistem.