Tiskane izdaje
Bruselj − Grški premier Aleksis Cipras se je danes sestal še s trojico predsednikov institucij EU: Jean-Claudom Junckerjem (evropska komisija), Donaldom Tuskom (evropski svet) in Martinom Schulzem.
Bruseljska »trojka« sicer nima finančnih virov za reševanje grške dolžniške stiske. Cipras bo moral za uresničitev vsaj dela svojih načrtov pridobiti na svojo stran članice območja evra, ki so Atenam posodile denar ali jamčijo za posojila iz evropskega rešilnega sklada ESFF.
Časa ni več veliko, saj se grški rešilni program, ki ga Cipras še zavrača, izteče konec meseca. Že prihodnji teden, predvidoma v sredo, naj bi se na izrednem srečanju sestali finančni ministri evrske skupine, ki imajo v grški zgodbi v rokah niti.
»Nismo še našli sporazuma, a smo na dobri poti,« je po sestanku s Schulzem povedal Cipras. Izrazil je optimizem, »da bomo našli skupno rešitev«. Zaveda se, da je »zgodovina EU zgodovina nesporazumov, a na koncu so sklenjeni kompromisi«. Pravi, da si za to nameravajo prizadevati, pripravljeni so tudi na kompromis.
»Imamo cilj: spoštovanje suverenosti in mandat grškega ljudstva. Želimo spoštovati pravila EU, nekoliko pa bi spremenili njihov okvir,« je povedal Cipras glede dolžniškega razbremenjevanja. Grški premier je govoril v spravljivem tonu in s pozitivnimi besedami ocenjeval potek srečanja.
Schulz je ocenil, da so pred nami še težki časi, a pričakuje pozitiven razplet.
Donald Tusk je na srečanju s Ciprasom poudaril, da bi morali poiskati rešitev, ki bo sprejemljiva za vse sodelujoče države. Pogajanja da bodo potekala v okviru evrske skupine. »Pogajanja bodo težka, zahtevala bodo sodelovanje in dialog kot tudi odločna prizadevanja Grčije,« je sporočil Tusk.
Glede drugih ključnih izzivov pred Evropo da sta se oba strinjala o pomenu enotnosti znotraj EU. To se najbrž nanaša na vprašanje odnosov z Rusijo.
»Juncker in Cipras sta se strinjala, da bosta nadaljevala razprave. A ne v medijih,« je dodal podpredsednik evropske komisije Maroš Šefčovič. V Junckerjevem štabu sicer pojasnjujejo, da ima evropska komisija opredeljeno vlogo v rešilnem programu za Grčijo, njen predsednik Juncker, »ki ima celoten institucionalni spomin evrske skupine«, pa da je v rednih stikih z vsemi vpletenimi.
Cipras bo popoldne že v Parizu, kjer se bo sestal s predsednikom Françoisom Hollandom.
Varufakis: Sestanek z Draghijem ploden
Finančni minister Janis Varufakis je bil dopoldne pri predsedniku ECB Mariu Draghiju. V reševanju grškega vprašanja utegne ECB imeti osrednjo vlogo, saj lahko zapre finančno pipo grškim bankam. Sestanek z Draghijem je označil za ploden.
Če Atene od 1. marca ne bodo imele rešilnega programa, se v Frankfurtu utegnejo odločiti, da odpravijo izjemo in grških državnih obveznic, ki imajo prenizko boniteto, ne bodo več sprejemali kot jamstvo za posojila bankam. ECB lahko tudi prepreči povečanje grškega kratkoročnega zadolževanja Aten z izdajanjem zakladnih menic.
Po liniji, ki jo zagovarjata Cipras in Varufakis, naj ne bi bilo odpisa dolgov, ki ga evrske države odločno zavračajo. Tako po novem ponujajo različne oblike prestrukturiranja dolgov, s katerim bi zmanjšale dolžniško breme. Med drugim sta na mizi predlog odplačevanja dolga v skladu z gospodarskimi gibanji in vpeljava »večnih« obveznic brez roka zapadlosti, v katere bi zamenjali grški dolg v bilancah ECB.
Varufakis: Sem finančni minister bankrotirane države
Varufakis je za hamburški tednik Die Zeit napovedal, da Grčija nikoli več ne bo imela (brez upoštevanja plačanih obresti) proračunskega primanjkljaja. »Nikoli, nikoli, nikoli!« je naznanil. Pojasnil je tudi, da včasih, ko sliši argument, da mora Grčija upoštevati sporazume, pomisli, da se Evropa iz zgodovine ni naučila ničesar. »Nemčija je po prvi svetovni vojni podpisala versajsko pogodbo, ki je bila slaba. Evropi bi bilo prihranjeno veliko gorja, če bi jo kršili,« je ocenil.
»Sem finančni minister bankrotirane države,« je Varufakis opisal položaj v Grčiji. Zato meni, da bi morali, kot v postopku insolventnosti podjetij, poskusiti zmanjšati zadolženost. Njegov temeljni predlog je odplačevanje dolgov v skladu z gospodarskimi gibanji. Če bi bi bila dobra, bi odplačevali več; v nasprotnem primeru pa manj. Sam si kot rešitev za gospodarski zagon predstavlja »načrt Merklove« po zgledu Marshallovega plana po koncu druge svetovne vojne. Po njegovem bi bila to čudovita dediščina nemške kanclerke.
