Varufakis ustanavlja levo panevropsko gibanje

Če kdo, potem nekdanji grški finančni minister Janis Varufakis zanesljivo ve, kako delujeta svetovna finančna oligarhija in evropska demokracija. Bolje rečeno: Po kratkem izletu v evropsko politiko je grškemu finančnemu ekspertu svetovnega formata kristalno jasno, kako ta sprega v EU ne bi smela delovati.

Ko je bil Janis Varufakis še finančni minister v sirizini levičarski vladi grškega premiera Aleksisa Ciprasa, sta se konservativna nemška kanclerka Angela Merkel, še prav posebej pa njen še veliko bolj konservativni finančni minister Wolfgang Schäuble na vse kriplje potrudila, da bi diskreditirala vse Varufakisove ekspertize, »kako rešiti Grke pred njihovimi rešitelji« (kar je bil leta 2012 tudi naslov manifesta vodilnih francoskih intelektualcev z Alainom Badioujem na čelu). Uspelo jima je. V marsičem tudi ob pomoči nekaterih »majhnih« evropskih politikov, ki niso bili dorasli izzivom časa, in velikih evropskih medijev z viskokotiražnim nemškim bulvarskim Bildom na čelu, ki so se neprikrito potrudili, da so v vseh pogledih neortodoksnega Varufakisa, ki je na evropska srečanja prihajal v odpeti srajci in usnjeni jakni, diskreditirati tudi osebno. Pritisk je bil tako velik, da se je bil Varufakis sredi lanskega leta prisiljen umakniti, čeprav njegovim idejam, kako Grčijo rešiti brez zaukazanega nemškega »stradanja« in »puščanja krvi«, ki je vsej Evropi pustilo hude posledice, ni bilo česa očitati.

»Tretja alternativa«

Zdaj se Janis Varufakis vrača na evropski oder. In to dobesedno. Po pisanju nemškega levičarskega dnevnika Neues Deutschland namerava 9. februarja na tako imenovani »Berliner Volksbühne« (torej na »ljudskem odru« znamenitega berlinskega teatra na Trgu Rose Luxemburg) v polemični razpravi s svojimi somišljeniki in nasprotniki predstaviti ideje o tem, »kako demokratizirati Evropo in ustaviti njeno vse hujše fragmentiranje«.

Levo usmerjeno panevropsko gibanje, katerega ustanovitev je grški ekonomist napovedoval že dalj časa, naj bi se imenovalo »Democracy in Europe Movement 2025«, skrajšano »DiEM 25«, predstavljalo pa naj bi nekakšno »tretjo alternativo« med po Varufakisovem prepričanju popolnoma napačnimi strategijami, zaradi katerih se evropske nacionalne države znova zavijajo vsaka v svoj »kokon«, in med prav tako napačnim podrejanjem teh držav »anti-demokratičnim institucijam Evropske unije«.

Kdo vse bodo »botri« na berlinskem krstu Varufakisovega gibanja, je za zdaj še skrivnost, znan pa je ključni in tako rekoč edini cilj tovrstnega vseevropskega gibanja. Varufakis ga je pred kratkim pojasnil v intervjuju za italijanski tednik L'Espresso, glasi pa se: znova demokratizirati Evropsko unijo. Gibanje naj bi po besedah nekdanjega grškega finančnega ministra skušalo povezati »energijo pro-evropskih, četudi radikalnih kritikov bruseljskih in frankfurtskih evropskih institucij«, da bi s tem preprečilo »razpad« Evropske unije.

Zadnji »utopični poskus«

Kako zagotoviti to novo demokratizacijo evropskih institucij, Varufakis za zdaj še ne razkriva. Jasno pa je, da naj bi bila prav to ena izmed ključnih nalog gibanja, ki bo omogočilo intenzivne vseevropske razprave o drugačni, vsem bolj sprejemljivi novi podobi Evrope. Varufakis je prepričan, da je tak panevropski konsenz še vedno mogoč, da je v vsaki posamezni članici še vedno dovolj energije, politične volje in sposobnih posameznikov, ki se zavedajo pomena Evropske unije za skupen evropski razvoj. Marsikje bi lahko, kot je Verufakis dejal za španski El Diario, nastale celo nove stranke, gibanja ali različne zveze, ki bi se angažirale za bolj demokratično Evropo, ali pa se pri teh cilji povezale z že obstoječimi strankami. Leto 2016 bo po njegovem prepričanju odločilno, če seveda hočemo zaustaviti negativne trende. Projekt je »resnično utopičen poskus«, pravi Varufakis, a če nam spodleti, »nas čaka grozljivo razpadanje naše že tako razcepljene in deligitimirane Evrope«.

Da bo ustanovitev novega levičarskega panevropskega gibanja potekala prav v Berlinu, na tamkajšnji »Volksbühne«, je seveda posebna simbolika, ki je ni mogoče spregledati. Reševanje Evrope s povsem napačno, po nemško orkestrirano krizno politiko, ki je po Varufakisovem prepričanju Grčijo in tudi velik del Evrope stala veliko več, kot bi bilo potrebno, se je namreč začelo prav na berlinskem političnem odru.