Tiskane izdaje
Kardinali in škofi so ves mesec zasedali in se v teološkem jeziku prepirali o tem, kaj je družina in kaj ni, kdo sme dobiti obhajilo in kdo ne. Celo glasovali so, kakor če bi bili v parlamentu. Zdelo se je, da se dogajajo prelomne stvari in da se začenja nova era.
Ko so delegati škofovske sinode odšli domov, pa je vrh Katoliške cerkve dovolil, da so prišle na dan oprijemljive težave, ki najstarejšo in največjo institucijo pretresajo že dolgo in nimajo s teologijo in vero nič opraviti. Dva izmed papeževih sodelavcev so aretirali, ker sta izdajala zaupne podatke. Oba sta bila člana posebne komisije za ekonomsko-upravne zadeve Svetega sedeža (Cosea). Papež Frančišek je to komisijo sestavil sam, že leta 2013 ji je zaupal nalogo preučiti ekonomsko-upravno strukturo papeške države. Naložil ji je tudi, naj predlaga reforme.
Monsinjor Lucio Ángel Vallejo Balda, 54-letni španski duhovnik, ki so ga starši že pri osmih letih izročili v uk duhovnikom iz Opusa Dei, je bil strokovnjak za ekonomska vprašanja in papeški zaupnik že v preteklosti. Prav on je papežu Frančišku predlagal in potem v komisijo pripeljal 32-letno Francesco Chaouqui, ki je bila predlani – verjetno predvsem zato, ker je bila mlada, prikupna ženska – najbolj opevana in občudovana med papeškimi svetovalci. Ker se ne bojijo, da bi ušla, in je pripravljena sodelovati z žandarji, so jo izpustili, njenemu mentorju pa grozi pet let ječe.
Najhuje v novi aferi, ki so jo poimenovali Vatileaks II., seveda ni to, da so podatki pricurljali v javnost, to se je dogajalo že prej, ampak dejstvo, da so zelo verjetno resnični in kažejo, da se kljub papeževemu prizadevanju v Vatikanu ni spremenilo nič konkretnega. Kurija ne popušča, kljub Bergoglievim naporom ne dovoli reform.
Prelat Vallejo Balda in laična svetovalka Chaouquijeva sta kot člana komisije svoje temeljno revizijsko in svetovalno delo opravila že lani. Pri tem sta verjetno odkrila celo vrsto nečednosti, ki se dogajajo kljub odkritjem in nasvetom ekonomske komisije. Vdrla sta v računalnik glavnega vatikanskega revizorja, ukradla podatke in jih podarila (ali prodala, to še ni jasno) dvema avtorjema, ki sta se že v preteklosti proslavila z zapisi ali knjigami o zakulisju vsemogočnega Svetega sedeža in vatikanske zemeljske državice.
Novinarja Gianluigi Nuzzi in Emiliano Fittipaldi sta se s podatki, ki so jima jih prinesli izza obzidja, proslavila že v času prvega Vatileaksa, ki se je končal z odstopom papeža Benedikta XVI. Prvi je napisal knjigo o finančnih malverzacijah, drugi je iz ponujenih podatkov med drugim razkril škandal mariborske nadškofije in slovenske cerkve, ki so ga tedaj v Vatikanu ocenili za najhujšo afero »na terenu«. To pa so pokazali tudi z odstranitvijo kar štirih slovenskih nadškofov v le nekaj letih.
Iz podatkov, ki sta jih zdaj servirala prelat Vallejo Balda in papeška svetovalka Francesca Chaouqui, bosta te dni izšli dve knjigi, ki burita duhove, še preden sta prišli na police knjigarn. Prva bo imela naslov Križev pot, druga Pohlep. Obe brskata po najbolj skritih resnicah papeške države in Katoliške cerkve.
Kakor je v navadi ob najbolj pikantnih knjigah iz sveta za obzidjem, je tudi tokrat v javnost že pricurljalo nekaj podrobnosti, ki povzročajo razburjenje. V Fittipaldijevi knjigi so podatki o čudovitem stanovanju kardinala Bertoneja in tudi fotografije njegove bahaške terase, ki merita skupaj 500 kvadratnih metrov. Po podatkih, ki jih je avtor dobil od aretiranih papeških svetovalcev, naj bi denar ukradli iz skladov, ki jih je za vbogajme dobila najboljša rimska (vatikanska) otroška bolnišnica Bambin Jesu. Salezijanec Bertone, ki je v Vatikanu kot državni tajnik namesto papeža vladal v času Benedikta XVI., je že doslej veljal za enega glavnih krivcev za Ratzingerjev zlom, tokrat pa ga pribijajo na križ.
Omenjen menda
Avtorja bosta postregla tudi z novimi podatki o starem škandalu iz največjega romarskega središča v Italiji, tistega v kraju San Giovanni Rotondo, kjer imajo prisilno upravo zaradi kraje v romarskem središču in še posebno v bolnišnici, ki jo financirajo darovalci z vsega sveta. Novi podatki, ki jih medijski jastrebi komaj čakajo, naj bi odkrili tudi spopade med najvplivnejšimi kardinali zaradi vatikanskih financ. Vanje naj bi bil vpleten tudi državni tajnik kardinal Parolin.
Opus Dei je že pojasnil, da monsinjor Vallejo ni njegov član. Ta trditev naj bi poskušala odgnati namige, da ima sedanji škandal še eno razsežnost – spopad med jezuiti, ki jim pripada sedanji papež, in Opusom Dei, ki je imel izjemen vpliv v času papeža Wojtyle in posledično tudi v času odstoplega papeža Benedikta XVI., zdaj pa so ga odrinili na rob.
