Veliki brat v Uniji se je spravil nad pametne telefone

Bruselj – Varnost bo zagotovo področje, na katerem bo Evropska unija med spopadanjem s posledicami brexita­ ­dokazovala koristi svojega obstoja. To bo zadevalo tako zunanjo kot notranjo razsežnost varnosti, tarča kritik so tudi ­zakodirana sporočila.

V boju z izzivi na čelu s terorizmom ali migracijami nobena članica Unije sama ne more veliko narediti. Ob klasičnih temah, boljšem nadzoru zunanje meje (evropska obalna straža), analizi podatkov o letalskih potnikih in učinkovitejšem sodelovanju varnostno-obveščevalnih služb, se odpirajo tudi nekatera nova področja. Tako so v boju proti islamističnemu terorizmu zdaj na muhi zakodirana sporočila v priljubljenih in razširjenih aplikacijah, kakršni sta telegram in Facebookov whatsapp, ki ima okoli milijardo uporabnikov.

Za omejitve kodiranja

Komuniciranje s pomočjo pametnih telefonov in drugih naprav teroristom olajšuje propagando in uresničevanje načrtov, saj ga varnostne službe, drugače kot telefonijo, SMS-sporočila ali e-pošto, ne morejo doseči. Nemški notranji minister Thomas de Maizière in njegov francoski kolega Bernard Cazeneuve sta se prejšnji teden zavzela za omejitve kodiranja sporočil v aplikacijah. To je v njunih očeh ena od prednostnih nalog, ki mora biti obravnavana na najvišji politični ravni.

Kodiranja, ki milijonom uporabnikov zagotavlja nedotakljivost njihove komunikacije, sicer ne bi odpravili, ampak bi v sodelovanju s ponudniki storitev omejili njegovo zlorabo za teroristične in druge kriminalne cilje. Tako bi ponudniki morali sodelovati z organi pregona in omogočiti dostop do podatkov. Predvsem si želijo doseči, da bi lahko ujeli sporočila in jih tudi v sodnih postopkih uporabili kot dokaze. Francija in Nemčija kot vodilni članici pričakujeta razmislek Bruslja, ali bi morali urediti vprašanje z zakonodajo EU.

»Izmenjati moramo dobro prakso in inovativne ideje v obravnavi zakodiranih komunikacij v povezavi s terorističnimi dejanji. Tako bi ovire za državno obrambo pred teroristično nevarnostjo zmanjšali­ na minimum,« sta zapisala ministrska kolega Cazeneuve in de Maizière. Preučiti bi tudi morali ukrepe proti ponudnikom storitev, če bodo kršili zakonodajo. Ukrepi naj bi veljali za vse ponudnike storitev – tako za spletna kot telekomunikacijska podjetja ne glede na njihov sedež.

Uradnemu Parizu se najbolj mudi

Predvsem v Parizu si zdaj želijo hitrejšega ukrepanja. Eden od napadalcev v cerkvi Saint-Étienne-du-Rouvray konec julija je namreč uporabljal aplikacijo telegram. Njeni ponudniki glede sodelovanja s francoskimi varnostnimi organi veljajo za posebno nesodelovalne. Načeloma je sicer vprašljivo, koliko lahko široke operacije spremljanja komunikacij ustavijo napadalce. Teroriste iz Pariza in Bruslja, denimo, bi lahko ustavili z učinkovitejšim tradicionalnim delom in boljšo uporabo razpoložljivih informacij.

Velika težava, na katero opozarjajo strokovnjaki, je tehnologija kodiranja, saj praviloma niti ponudniki ne morejo imeti dostopa do komunikacije uporabnikov. V digitalni industriji pojasnjujejo, da bi z odpiranjem vrat za nadzor komunikacij naredili celotno aplikacijo manj varno, saj sistema komunikacij ne morejo dekodirati zgolj za pregon kriminalcev. Posledično bi bilo namreč ogroženo varstvo podatkov vseh uporabnikov aplikacij, tudi oporečnikov v avtoritarnih režimih. Poleg tega bi skrajneži lahko brez težav začeli uporabljati druge razpoložljive sisteme kodiranja.