Vélikih sedem o trgovini, podnebju in globalizaciji

Malo pred poldnevom se je v znamenitem grškem amfiteatru v Taormini na Siciliji začel vrh predsednikov držav in vlad skupine G7. Mesto še nikoli v svoji zgodovini ni bilo tako zastraženo, teme, ki jih ima sedmerica na mizi, redkokdaj težje, razprava je bila že vnaprej označena za »grobo«.

Taormina je že več dni zablindirano mesto, dostopi so nadzorovani, rdeče cone zaprte, za varnost na kopnem in morju skrbi okoli 7000 mož. Vrha se udeležuje ameriški predsednik Donald Trump, to je zadnja postaja njegove prve zunanjepolitične turneje. Ob gostitelju, italijanskem premieru Paolu Gentiloneju, sodelujejo še nemška kanclerka Angela Merkel, novi francoski predsednik Emmanuel Macron, britanska premierka Theresa May, japonski prvi minister Šinzo Abe in kanadski premier Justin Trudeau. Prisotna sta predsednika komisije Jean-Claude Juncker in evropskega sveta Donald Tusk, rimska Repubblica je citirala slednjega, češ »da bo to najtežavnejši vrh, kar jih je bilo v zadnjih letih«.

Razpravljajo o terorizmu, podnebnih spremembah, globalizaciji, varnosti državljanov, trajnostnem razvoju v gospodarstvu, sociali in okolju. Vse oči so uprte v predsednika Združenih držav, največ razhajanj je o trgovini in podnebnih spremembah. Zavezniki hočejo Trumpa predvsem prepričati, naj podpre pariški sporazum. Vrh se je začel s kratko inavguralno slovesnostjo in skupinskim fotografiranjem, pogovori so se nadaljevali z delovnim kosilom v hotelu na pečini z razgledom na Sredozemlje, v celoti so bili posvečeni varnostnim in zunanjepolitičnim vprašanjem. Med sedmerico voditeljev jih nekaj, na primer predsednik Trump in premierka May, ki se srečanja G7 udeležujejo prvikrat.

Vsa pozornost je usmerjena v nepredvidljivega ameriškega predsednika, ki je do zdaj dajal nasprotujoče si izjave o ključnih globalnih vprašanjih. V mednarodni skupnosti pred Trumpom o trgovini in podnebju ni bilo velikih razhajanj, na Siciliji pa je mogoče pričakovati »grobo razpravo« o ciljih pariškega sporazuma pri omejevanju globalnega segrevanja in omejitvah protekcionizma. Predsednik ZDA ima do obojega kontroverzna stališča, zagovarja ameriške interese in ne verjame v posledice podnebnih sprememb.

»Slabi Nemci«

Nemški tednik Spiegel je citiral Trumpa, ki se je na srečanju s predsednikom bruseljske komisije Jean-Claudom Junckerjem pritoževal nad zunanjetrgovinskim presežkom Nemčije. Rekel naj bi, da so Nemci »zelo slabi« ... »Poglejte si milijone avtomobilov, ki jih prodajo v Združene države. Grozno. To bomo ustavili«. Znano je, da je kot predsedniški kandidat v volilni kampanji grozil z uvedbo carin. Vodja Trumpovega nacionalnega gospodarskega sveta Gary Cohn je včeraj na Siciliji zagotovil, da predsednik ZDA nima nikakršnih težav z Nemci, temveč samo z nemškim zunanjetrgovinskim presežkom, je poročala nemška tiskovna agencija dpa. V Taormini sta se o tem na dolgo pogovarjala s kanclerko Angelo Merkel, je omenil časnik Corriere della Sera. Nemška vlada nikoli ne komentira domnevnih izjav, je zadevo povzel kanclerkin tiskovni predstavnik.

Agenda Italije

Vrh poteka samo nekaj dni po terorističnem napadu v Manchestru, v katerem je umrlo 22 ljudi, med njimi tudi otroci, pričakovati je, da bo premierka Mayeva zbrane voditelje pozvala k ukrepanju proti ekstremizmu na svetovnem spletu, ki postaja novo bojišče Islamske države.

Italija je na dnevni red srečanja uvrstila tudi migracije, terorizem in razmere v Libiji. Že več let se ukvarja z množičnim prihodom priseljencev in beguncev, svoja prizadevanja usmerja v preventivne dejavnosti, iz libijske smeri prihaja največ prišlekov. Znano je, da je migrantski tok proti Evropi najmočnejši v Italiji, tja je lani prispelo več kot 180.000 migrantov, letos jih pričakujejo še več. Oblasti v Rimu želijo zajeziti prihode s stabilizacijo Libije, za pomoč pri zajezitvi migranskega vala prosijo Evropsko unijo, vendar niso naletele na veliko razumevanja.

Ukrajina in Sirija

Na dnevnem redu bosta tudi Ukrajina in Sirija, v zvezi s tem je predsednik evropskega sveta Tusk izjavil, da je »potrebna enotnost G7 o Ukrajini« in da bodo sankcije proti Rusiji v veljavi, dokler ne bo v celoti izpolnjen sporazum iz Minska. V primeru Sirije pa bi moral biti cilj mednarodne skupnosti »končanje brutalnosti« v tej državi.