Veliko hrupa o kaotičnem brexitu

Stroški izstopa iz Unije postajajo vse večji. Po skrajnih ocenah bi skupni znesek lahko znašal do sto milijard.

pet, 20.10.2017, 20:00

»Najtrši oreh, ki mora biti strt«

Slovenski premier Miro Cerar je finančno vprašanje brexita razglasil za »najtrši oreh, ki mora biti strt«. Pričakuje, da bodo jasna tako področja, na katerih bo izvedena finančna poravnava, kot tudi približni zneski.

Bruselj - Po govorjenju glavnega evropskega pogajalca Michela Barniera o blokadi v pogajanjih z Londonom o brexitu je bil vrh EU vsaj retorično v znamenju bolj pozitivnih sporočil, spravljivejših tonov in znamenj dobre volje.

Da pogovori ne bodo mogli v drugo fazo, v pogajanja o odnosih preostalih članic EU27 z Združenim kraljestvom po izpeljavi izstopa Velike Britanije iz EU, je bilo jasno že pred vrhom. Na njem pravih sprememb ni bilo, saj je britanska premierka Theresa May v Bruselj spet prišla praznih rok. »Nič novega ni bilo slišati,« je bilo sporočilo diplomatov. Naslednji rok je decembrski vrh.

Mayeva je sicer prišla na vrh EU z jasnim pričakovanjem, da bo preostalih 27 članic (EU27) pokazalo več prožnosti in da bo doseženo v pogajalskem procesu laže predstavila domačemu volilnemu telesu kot sprejemljiv dosežek. »Skupaj si moramo prizadevati za rezultat, ki ga lahko branimo in bo koristen za vse ljudi,« je povedala ob odhodu z bruseljskega vrha. Omenila je, da sta si strani pri urejanju statusa več kot treh milijonov državljanov EU27, ki živijo na Otoku, blizu, a po navedbah diplomatskih virov se pojavljajo številni zapleti, tudi glede socialne varnosti.

Vprašanje prihodnje meje na Irskem je druga tema, s katero se bodo v prihodnjih tednih morali temeljito ukvarjati, če želijo doseči cilj: potrditev začetka pogajanj o prihodnjih odnosih med z Združenim kraljestvom na decembrskem vrhu EU. Mayeva noče, da bi na meji s Severno Irsko veljala omejitev gibanja ljudi.


Veliko Britanije Therese May bo izhod iz EU drago stal. Foto: AFP

Skupni stroški izstopa do sto milijard

Tretje, najzahtevnejše področje je denar, saj London ostaja nejasen glede izpolnjevanja svojih obveznosti, ki izhajajo iz članstva. V zvezi s tem je premierka napovedala, da bodo pregledali vse postavke. Ob plačilu vseh obveznosti do konca proračunskega obdobja leta 2020, ki naj bi po brexitu znašale 20 milijard evrov neto, bi morali plačati še druge obveznosti, ki izhajajo iz članstva. Po skrajnih ocenah bi skupni znesek lahko znašal do sto milijard.

Merklova: Druga stopnja pogovorov bo težja

Ena od manter EU27 je, da zagovorniki izstopa ljudem niso povedali, kaj brexit sploh pomeni. »Ti, ki so prepričali Britance, da glasujejo za brexit, jim niso nikoli pojasnili, kakšni bodo stroški,« je povedal francoski predsednik Emmanuel Macron. Tudi sam je na britanski strani opazil več dobre volje za rešitev. Glede finančne ločitve po njegovih ocenah Unija še ni niti na polovici poti. Predsednik evropskega parlamenta Antonio Tajani je sredi tedna razlagal, da je bolj realističen znesek od 50 do 60 milijard evrov.

Kanclerka Angela Merkel je na vrhu pojasnjevala, da ni zasledila nobenega znamenja za končni neuspeh pogovorov. Po njenem mnenju je Mayeva sicer že dala jasna znamenja o rešitvah, a niso še zadostna za začetek druge faze pogovorov, ki bodo po besedah Merklove težji. V njih bodo na mizi trgovinski, finančni in drugi odnosi. Že takoj po izvedbi brexita bo po željah Mayeve najprej veljalo dveletno prehodno obdobje. V njem bi šele pripravili prihodnji režim odnosov.


Evropski voditelji na vrhu EU. Foto: AFP

Juncker: Sovražim scenarij brez dogovora

Po mnenju Merklove mora EU27 ugotoviti, kakšni naj bodo prihodnji odnosi z Veliko Britanijo, denimo o notranjem trgu. Opozorila je tudi, da izvedbe brexita še poldrugo leto ne bo in da ni najbolj smotrno ugibati o neuspehu procesa.

»Sovražim scenarij brez dogovora,« je ocenil predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker. Ta bi pomenil, da bi bila ločitev izvedena brez sporazuma, kar bi povzročilo velik nered. Na Otoku omenjajo, da se morajo pripravljati na tak skrajni scenarij, a v EU27 je opletanje z njim razumljeno kot pogajalska taktika. Macron ga je postavil v kontekst običajnega hrupa in zavajanja, ki v takšnih procesih poteka v medijih in drugod. Kaotičen brexit bi res povzročil veliko škodo vsem, a po vseh analizah bi bila ta na Otoku večja.

Upoštevali bodo britanske predloge iz Firenc

Na vrhu EU je bil še uradno potrjen sklep, da bodo začeli notranje pripravljalne pogovore o odnosih z Združenim kraljestvom po brexitu, ki bo predvidoma izveden 29. marca 2019. To je bil simbolično sporočilo. Z njim so Mayevi odprli vrata, da v prihodnjih tednih do naslednjega vrha le pokaže dovolj za začetek druge faze. »Odvisno je od tega, kako bo [premierka Mayeva] naredila tak napredek, da bo zadosten,« je ocenila kanclerka Angela Merkel.

Predsednik evropskega sveta Donald Tusk je obljubil britanski strani, da bodo v notranjih pripravah upoštevali predloge Mayeve, predstavljene v njenem septembrskem nastopu v Firencah. Njen tamkajšnji govor velja za prelomnico, saj je v njem državam EU27 zajamčila, da z brexitom nobeni državi ne bo treba vplačati v evropski proračun več ali iz njega prejeti manj, kot je bilo predvideno. Britanski strošek tega bo okoli 20 milijard evrov.

Kako bodo uresničevali drugo obljubo, zavezo o plačevanju vseh obveznosti, ki izhajajo iz članstva v Uniji, je eno od največjih nejasnosti pogajalskega procesa. Glede tega v EU27 pričakujejo jasna in konkretna zagotovila.

Prijavi sovražni govor