Tiskane izdaje
Bruselj − Danes začne veljati sporazum o stabilizaciji in pridruževanju med Evropsko unijo in Bosno in Hercegovino, ki sta ga strani podpisali v prvi polovici leta 2008 med slovenskim predsedovanjem Uniji. Po letih zastoja je tako BiH po zavezi političnega vrha k reformam le naredila korak naprej na poti v EU, a zdaj mora obljubljene gospodarske in socialne reforme tudi izvesti, piše Slovenska tiskovna agencija.
EU od BiH pričakuje reforme, ki bodo odgovor na konkretne gospodarske in socialne skrbi državljanov, izražene na množičnih protestih v začetku lanskega leta. Izvajanje reform bo ključno merilo za nadaljnji napredek države na poti v Unijo.
Zaveza politike v BiH k reformam je bil prvi cilj v sklopu nove strategije za to državo, ki jo je EU sprejela decembra lani, da bi po več letih popolnega zastoja le zagotovila njen napredek pri približevanju Uniji, piše STA.
Konec leta 2010 je EU odpravila vizumsko obveznost za državljane BiH. Od takrat do spomladi letos zaradi notranjepolitičnih trenj, ki hromijo delovanje države, ni bilo napredka v njenih odnosih z EU.
BiH je sicer že leta 2003 postala potencialna kandidatka za članstvo v EU. Leta 2008 je v času slovenskega predsedovanja EU podpisala sporazum o pridruževanju in stabilizaciji, ki velja za nepovratno vstopnico za vlak v Unijo. Ratifikacijski proces se je končal leta 2011, vendar sporazum še ni začel veljati zaradi notranje ohromelosti države ter posledično neizvajanja reform in sodbe Sejdić-Finci. Ta ostaja pogoj, a na prvem mestu so zdaj socialne in gospodarske reforme.
V državi je EU še vedno prisotna z vojaško operacijo Eufor Althea, ki jo je vzpostavila leta 2004 in vmes nekajkrat reformirala. Operacija je pristojna za pomoč BiH pri zagotavljanju varnosti in stabilnosti ter pri urjenju varnostnih sil BiH, piše STA. Prav tako nad BiH še vedno bedi urad visokega predstavnika mednarodne skupnosti, ki ga od marca 2009 vodi avstrijski diplomat slovenskih korenin Valentin Inzko.
