Tiskane izdaje
Bruselj – Unije ne vznemirjajo le nove težave Grčije in stagnacija gospodarstva, marveč tudi nepripravljenost večjih članic, da bi izpolnjevale zaveze in prisluhnile priporočilom iz Bruslja. Italija in še posebno Francija ne izpolnjujeta ciljev. Sklicujeta se na bistveno slabše gospodarske razmere in zahtevata blažjo obravnavo.
Države iz območja evra so morale do sredine tedna evropski komisiji (EK) poslati proračunske načrte za leto 2015 in v Bruslju imajo v skladu z novimi pravili, s katerimi naj bi preprečili izbruh novih kriz, pravico, da zavrnejo proračun članice, ki ni v skladu s cilji in zavezami iz pakta o stabilnosti in rasti.
Čeprav se pri komisarju za gospodarske in denarne zadeve Fincu Jyrkiju Katainenu še vzdržujejo komentarja, je očitno, da je Bruselj v precepu. Kako naj ukrepa proti Franciji, ki se je požvižgala na zaveze, dane evropski komisiji, in poslala proračun, v katerem zeva velika luknja.
Francija po merilih šele 2017
Francija namerava primanjkljaj spraviti pod triodstotno maastrcihtsko mejo šele leta 2017. V Parizu bi zahtevo iz pakta o stabilnosti in rasti morali izpolniti že do leta 2013, a nato je dobil podaljšanje roka. Zaradi francoskega neupoštevanja zavez Bruselj razmišlja o zgodovinskem koraku: francoski proračun bi utegnili zavrniti. To bi bilo prvič od uveljavitve novih pravil, po katerih komisija lahko vrne proračun v popravek. To se mora zgoditi v dveh tednih po predložitvi proračuna.
Iz Pariza je že prišel nedvoumen odgovor: »O našem proračun nikakor ne morejo odločati v Bruslju.« Poleg tega napovedujejo večje reforme, kakršne so deregulacija poklicev in pospešena privatizacija. Minister za gospodarstvo Emmanuel Marcon razlaga, da bo v javnem sektorju v prihodnji treh letih privarčevali kar petdeset milijard evrov. V Bruslju bi lahko tudi zaostrili ukrepanje proti Franciji, ker krši pakt o stabilnosti, a ni izključeno, da ne bi spet podaljšali roka za zmanjšanje primanjkljaja v zameno za obljube.
V Nemčiji nepopustljivi
Predvsem manjše države, ki so bile med krizo pod pritiskom EU ali so končale v rešilnih programih, opozarjajo, da ne bi smela veljati dvojna merila. V Nemčiji načelno ne kažejo popustljivosti do Francije. Po drugi strani v Bruslju in Berlinu nočejo preveč razvnemati strasti, saj se bojijo, da bi zapleti še okrepili stranko Front National Marine Le Pen. Zavrnitev proračuna pod Katainenom bi bila zadnja velika odločitev pred koncem mandata »stare« komisije. V novi komisiji bo komisar, pristojen za proračune članic, nekdanji francoski finančni minister Pierre Moscovici, ki je eden od odgovornih za francosko javnofinančno polomijo. Ker je bilo kar nekaj zadržkov do njegove primernosti za položaj, bo pri odločanju o Franciji pod posebnim drobnogledom.
Italija za več naložb za rast
Podobne težave so z Italijo, kjer premier Matteo Renzi več govori o reformah in urejanju javnih financ, kot je do zdaj uresničil v praksi. Italija je med državami, v katerih je Bruselj letos ugotovil čezmerna makroekonomska neravnotežja. Francija in Italija sta na čelu držav, ki zatrjujejo, da urejanje javnih financ z varčevanjem ni smotrno. Namesto tega hočeta povečevati naložbe za rast, čeprav ni jasno, od kod bi dobili denar za naložbe.
