»Viktatorju« se znova obeta zmagoslavje

Bo vladajoči Fidesz na madžarskih parlamentarnih volitvah že tretjič zapored dobil dvotretjinsko večino?

Objavljeno
21. februar 2018 20.41
Boris Čibej
Boris Čibej

Drugo aprilsko nedeljo bodo Madžari spet izbirali 199 poslancev enodomnega parlamenta. O tem, da bo spet zmagala že zdaj vladajoča stranka premiera Viktorja Orbána ­Fidesz, nihče ne dvomi, vprašanje je le, ali bo spet dobila tako ogromno večino kot na zadnjih dveh parlamentarnih volitvah.

V ponedeljek se je uradno začela predvolilna kampanja, 8. aprila pa bo približno 8,2 milijona volivcev lahko izbiralo med kandidati kar 96 političnih strank, 25 več kot pred štirimi leti, je povedala predsednica nacionalne volilne komisije Ilona Pállfy. Da bo 54-letni Orbán, ki se je povzpel na čelo madžarske vlade pred osmimi leti, še tretjič premier, njegov Fidesz pa vodilna stranka v országgyűlésu, kakor Madžari pravijo svoji enodomni »nacionalni skupščini«, pričajo tudi najbolj neuravnotežena preučevanja ljudskega razpoloženja na Madžarskem.

Mešani volilni sistem

Ankete napovedujejo Fideszu več kot 50 odstotkov glasov. To lahko pomeni, da bodo kot na zadnjih dveh volitvah dobili dvotretjinsko parlamentarno večino, ki bo Viktatorju, kot premiera zlobno imenujejo njegovi nasprotniki, olajšala vodenje države. Če je bilo pred osmimi leti takšno zmagoslavje upravičeno, so že leta 2014 mednarodne organizacije opozarjale, da so bile volitve svobodne, ne pa tudi »poštene«, kakor so ugotovili opazovalci Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi. Po letu 2010 je namreč Fidesz spremenil volilni zakon, ki je oklestil število poslancev, hkrati pa uvedel mešani večinsko-proporcionalni sistem, ki jim je kljub manjšemu odstotku glasov omogočil dvotretjinsko večino v parlamentu. Zdaj 106 poslancev ­izvolijo po večinskem, ostalih 93 pa po proporcionalnem sistemu.


Madžarski premier je pred dnevi v Sofiji obiskal beloruskega premierja Borissova in ponovno kritiziral kvote za razporeditev prosilcev za azil. Foto: AP

Drugo mesto ankete napovedujejo Jobbiku (oziroma Gibanju za boljšo Madžarsko), ki je do nedavnega veljal za najbolj skrajno desno madžarsko stranko, v zadnjem času pa se je poskusil otresti »antisemitskih« in »neonacističnih« senc iz preteklosti. Po trditvah nekaterih analitikov je bil 39-letni voditelj Jobbika Gábor Vona prisiljen premakniti stranko proti politični sredini, saj mu je prostor na skrajni desnici zasedel nekdaj liberalni Fidesz, ki je v zadnjih letih čedalje bolj desničarski.

Raziskave so pokazale, da bo Jobbik, ki je priljubljen zlasti med mladino, dobil približno 17 odstotkov glasov; nekaj podobnega kot pred štirimi leti. Med strankami, ki so bolj desno od sredine, bo za dober odstotek najverjetneje spet prestopila 5-odstotni volilni prag stranka LMP (Politika je lahko drugačna). To zeleno-liberalno stranko, ki je v devetletni zgodovini doživela kar nekaj notranjih pretresov, vodi 40-letna ekonomistka Bernadett Szél, ki je nekoč delala za družbo Philip Morris International.

Slovo socialistov?

Možnost za vstop v parlament imata še dve stranki, ki sta levo od sredine. Ena je demokratska koalicija (DK), ki je bila nekoč frakcija socialistične stranke, na njenem čelu pa je 56-letni Ferenc Gyurcsány, ki je vodil madžarsko vlado v letih 2004–2009. Tako kot LMP se tudi DK obeta le kak odstotek ali dva več glasov, kot jih potrebujejo za vstop v parlament. Slabše kaže socialistom (MSZP), ki jih vodi 56-letni Gyula Molnár, čeprav ankete napovedujejo, da utegne zanjo glasovati okoli 10 odstotkov volivcev. A po trditvah nekaterih analitikov je nekoč vodilna stranka, ki ji je po protivladnih protestih leta 2006 in finančni krizi dve leti pozneje priljubljenost strmo padla, naredila veliko napako, ker je stopila v predvolilno koalicijo z liberalno zeleno stranko Párbeszéd (Dialog za Madžarsko), kar lahko pomeni, da se bo poslovila od parlamenta.


Jobbik prepričuje volivce o lastni zmagi. Foto: Reuters

Petodstotni volilni prag velja le za posamične stranke, za predvolilna zavezništva so pravila drugačna: za vstop v parlament potrebujejo koalicije dveh strank vsaj 10 odstotkov glasov, predvolilne združbe treh ali več političnih strank pa morajo prestopiti 15-odstotni volilni prag.

Če o zmagi Fidesza ni dvoma, je manj gotovo, ali mu bo spet uspelo dobiti dvetretjinsko večino. Politični analitiki napovedujejo, da bo spopad potekal za en ali dva poslanska sedeža, zato bodo odločali glasovi novih volivcev, ki jih je vladajoča stranka »ustvarila« v tujini. Madžarska je podelila približno milijon državljanstev zamejskim rojakom, odkar je na oblasti Orbán, za kar se mu bodo na volitvah oddolžili, so zatrdili v opozicijskih medijih. Do 15. februarja je željo po glasovanju uradno izrazilo več kot 415.000 madžarskih državljanov, ki živijo v tujini, od teh je po zadnjih podatkih volilna komisija registrirala že 345.000. Pred štirimi leti je bilo registriranih le 193.000 v tujini živečih madžarskih volivcev.