Višegrajska skupina za pomoč Makedoniji

Ljubljana – Zunanji minister Karl Erjavec je po današnjem obisku v Beogradu povedal, da Slovenija in Srbija ugotavljata, da s Hrvaško pri obvladovanju begunske krize ni pravega sodelovanja. Ljubljana je najbrž v Berlinu dobila namig, naj se poskuša dogovoriti z Beogradom, če z Zagrebom ne bo našla skupnega jezika.

Erjavec ugotavlja, da je eden od vzrokov, da ni sodelovanja, to, da na Hrvaškem še nimajo nove vlade. Hrvaška diplomacija v odhodu je v sklepnem poročilu o delovanju vlade zapisala, da je bilo v begunski krizi ter skupnem in koordiniranem upravljanju begunskega vala s Slovenijo težko vzpostaviti sodelovanje, ki bi se tudi v prihodnje lahko poslabšalo. Predsednik HDZ Tomislav Karamarko je še izjavil, da bo Hrvaška morala zapreti svoje meje za begunce, če bosta to storili Slovenija in Avstrija, ker bo šlo za učinek domine, ki ga bo morala spoštovati celotna Evropa.

Beograd naklonjen slovenski pobudi

Po Erjavčevih besedah so v Beogradu z naklonjenostjo sprejeli slovensko pobudo za obladovanje begunske krize. Srbskemu premieru Aleksandru Vučiću, zunanjemu ministru Ivici Dačiću in vodji vladne koordinacijske delovne skupine za migracije Aleksandru Vulinu je predstavil Cerarjevo pismo, ki ga je ta naslovil na predsednika evropske komisije Jean-Clauda Junckerja in tudi na vse predsednike vlad držav na balkanski begunski poti.

Cerar v pismu poziva k precejšnji dodatni pomoči Grčiji pri obvladovanju begunskih tokov in predvsem pri vračanju tistih migrantov, ki očitno niso upravičeni do mednarodne zaščite, ter predlaga, da bi evropske države pomagale Makedoniji pri krepitvi nadzora na meji z Grčijo. Po predstavitvi je Vučić napovedal, da bo stopil v stik z Junckerjem, ker se mu zdijo rešitve, ki jih predlaga Ljubljana, glede na razmere ustrezne.

Srbija ne bo žrtev učinka domine

Za srbske medije je Vučić še poudaril, da bo Slovenija sledila Avstriji, če bo ta suspendirala schengenski sporazum, vendar bo Srbija znala zavarovati svoje državne in nacionalne interese. Po Erjavčevi oceni se število ljudi, ki želijo v EU, ne zmanjšuje, begunski val se bo krepil, ko se bo vreme izboljšalo, dodatne težave pa bi lahko povzročali samostojni ukrepi posameznih držav na balkanski poti.

Glede avstrijskih napovedi za upočasnitev begunskih tokov je povedal, da so tudi v Srbiji zaskrbljeni, ker ni skupne evropske rešitve za begunsko krizo. Posvaril je še, da bi lahko rešitve, če bi bile prepuščene posameznim državam in bi povzročale učinek domine, destabilizirale Zahodni Balkan. Dačić je poudaril, da Srbija ne bo dovolila, da bi begunce vrnili na srbsko ozemlje, če bodo sosednje države enostransko ukrepale.

Omejevanje svobode v sprejemnih centrih

S sedanjim dogajanjem glede begunskih razmer so se danes v Pragi seznanili tudi notranji ministri članic višegrajske skupine (Češka, Madžarska, Poljska in Slovaška) ter Hrvaške, Makedonije, Slovenije in Srbije. Srečanja se je udeležil državni sekretar na notranjem ministrstvu Andrej Špenga, udeleženci pa so posebno pozornost namenili razmeram v Makedoniji in se zavzeli za okrepljeno pomoč tej državi pri spopadanju z begunsko problematiko.

Notranji ministri višegrajske skupine so se zavzeli za okrepljen nadzor na zunanji meji EU. Češki minister Milan Chovanec je poudaril, da morajo v načrtovanih sprejemnih centrih v Italiji in Grčiji omejiti svobodo gibanja beguncev, dokler se jih ustrezno ne preveri. Slovaški minister Robert Kalinak je zahteval hitro in učinkovito politiko vračanja zavrnjenih migrantov. Na MNZ so prepričani, da so Cerarjevi predlogi skladni s predlogi držav višegrajske skupine.