Tiskane izdaje
Bruselj − Ne glede na politične zaplete v Nemčiji reformni zagon v Uniji ne sme popustiti, je sporočilo bruseljske vrhuške. Tako se bodo že na vrhu EU sredi decembra ukvarjali z reformo območja z evrom, konkretne rešitve naj bi bile sprejete junija prihodnje leto.
Predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker bo svoje predloge predstavil že v sredo. Po pričakovanju bodo konkretizacija njegovih misli iz septembrskega govora o stanju Unije. Predlagal bo preoblikovanje kriznega mehanizma ESM v evropski monetarni sklad. Juncker se je v govoru zavzel za vzpostavitev funkcije evropskega ministra za finance in gospodarstvo, ki bi bil tako član evropske komisije kakor tudi vodja skupine z evrom. Z izjemo ločenega proračuna za območje z evrom so Junckerjevi predlogi bolj ali manj skladni z idejami francoskega predsednika Emmanuela Macrona.
Junckerjeva vizija z bolj centralistično držo in krepitvijo vloge evropske komisije je ena skrajnost. Na drugi strani je politična oporoka Wolfganga Schäubleja ob slovesu s položaja nemškega finančnega ministra. V nemškem »non-paperju« sta predvideni zmanjšanje vloge evropske komisije in prenašanje njenih pristojnosti glede nadzora spoštovanja javnofinančnih pravil na ESM. Tudi v Schäublejevi viziji bi se ESM, ki po izteku zadnjega rešilnega programa za Grčijo ne bo imel »pod sabo« nobene države, preoblikoval v evropsko različico IMF. Pomoč bi zagotavljal v zameno za reforme in nadzor.
»Viziji arhitekture območja z evrom sta diametralno nasprotni in obe imata pomanjkljivosti,« v danes objavljeni analizi načrtov preoblikovanja strukture denarne unije ugotavlja direktor vplivnega bruseljskega inštituta Bruegel Guntram Wolff. S tem, ko Juncker postavlja v ospredje evropsko komisijo kot središče odločanja o fiskalni politiki, po Wolffovem mnenju ne upošteva medvladne narave usklajevanja v evru. Skratka, fiskalna politika je nacionalna. »Njena legitimnost izhaja iz nacionalnih parlamentov,« opozarja Wolff.
Močnejši in bolj nevtralen nadzor
Schäuble po drugi strani v predlogih ne upošteva, da nacionalno odločanje vpliva na celotno območje z evrom. Učinki se prelivajo (spillover) na področja inflacije, gospodarske rasti, stabilizacijske politike ... Schäuble – tako kot številni nemški in nasploh severnjaški zagovorniki njegove logike – opozarja, da bi sistem nadzora spoštovanja proračunskih pravil moral biti močnejši in nevtralen. Evropska komisija je bila tarča njihovih očitkov, da je v zadnjih letih delovala politično in da dolgoletnim kršiteljicam pravil, denimo Franciji, raje ni stopila na prste.
Wolff ni prepričan, da bi bil ESM najboljši nadzornik, saj je njegovo odločanje medvladno. Zato v takšnem sistemu ne bi mogel dajati nevtralnih priporočil članicam. Opozarja, da bi se lahko »preveč osredotočil na tveganja, povezana s fiskalnimi primanjkljaji, in zanemarjal pozitivne učinke, ki jih lahko ima dobra stabilizacijska politika«. Zamislim, kakršen je Junckerjev predlog, da bi bil evropski finančni minister tudi šef skupine z evrom, ni naklonjen. Če bi njen prvi človek prihajal iz evropske komisije, po njegovem ne bi imel dovolj legitimnosti.
Schäuble (na fotografiji) v predlogih ne upošteva, da nacionalno odločanje vpliva na celotno območje z evrom. Foto: Axel Schmidt/Reuters
Po Wolffovem mnenju bi funkcija vodja skupine z evrom, ki je sestavljena iz finančnih ministrov, morala postati samostojna in stalna. Doslej sta bila na njenem čelu finančna ministra iz dveh članic, najprej Luksemburžan Juncker in nato Nizozemec Jeroen Dijsselbloem. V ponedeljek naj bi ministri sicer že izbrali njegovega naslednika. Samo delo skupine z evrom, ki ima še vedno neuraden status, bi moralo postati bolj pregledno in njen predsednik bi poročal evropskemu parlamentu, je prepričan Wolff. Območje z evrom bi zastopal navznoter in v mednarodnem okolju.
Namesto lukenj jasna pravila
Strokovnjak predlaga širšo preobrazbo, s katero bi nastal evrski sistem fiskalne politike (ESFP). Evropska komisija bi sicer še vedno nadzirala izvajanja proračunskih pravil, a njihov sistem bi morali temeljito reformirati. »So preveč zapletena, nerazumljiva in pogosto dajejo napačna priporočila,« je Wolff na kratko opisal polomijo s sistemom evropskega semestra, kakršen se je razvil med krizo. Namesto pravil s številnimi luknjami in »razlagami« bi morali po njegovem imeti jasno pravilo, ki bi omogočilo natančen izračun tega, za koliko mora članica znižati primanjkljaj v prihodnjem proračunu.
Wolff vidi prihodnjo vlogo ESM predvsem v upravljanju dolžniških kriz in delitvi bremen. Po njegovem mnenju je to vedno visoko politična tema, ki vključuje nacionalne in evropske odločevalce: »V denarni uniji odločitve ne morejo biti sprejete zgolj na nacionalni ali zgolj na evropski ravni. Namesto tega mora biti odgovornost v ESM in finančnih ministrih območja z evrom.« Glede proračuna območja z evrom je bliže Junckerjevi ideji, da ne bi smel biti ločen od proračuna EU. Z njegovo načrtovano reformo bi po njegovem lahko v njem vpeljali »stabilizacijski instrument« za pomoč državam v gospodarskem šoku.
S sistemom, ki ga zagovarja Bruegel, bi se sicer okrepil položaj evropskega komisarja za proračun. Meni pa, da bi morala biti pomoč kriznim članicam vsekakor povezana s pogojevanjem z reformami. Wolff sicer napoveduje, da ESFP po njegovih zamislih ne odpravlja napetosti med nacionalno in evropsko politiko, ki so večne, a postal bi nekakšen center usklajevanja vseh omenjenih akterjev. »Oblikovanje politik bo ostalo vprašanje iskanja ravnotežja, ki je neizogibno, razen če se Evropa odloči, da bo postala federacija,« je sklenil svojo analizo.
