Tiskane izdaje
Dunaj - Na Dunaju se je začel vrh držav ob balkanski migracijski poti, ki se ga udeležuje tudi slovenski premier Miro Cerar. Vrh je združil voditelje 11 evropskih držav ter visoke predstavnike EU, med katerimi pa ni predsednika Evropske komisije Jean-Claudea Juncerja.
K avstrijskemu kanclerju Christianu Kernu so ob Cerarju prišli tudi nemška kanclerka Angela Merkel ter predsedniki vlad Grčije, Makedonije, Srbije, Hrvaške, Albanije, Madžarske ter Bolgarije, Romunijo pa zastopa notranji minister. Pridružila sta se jim tudi evropski komisar za migracije Dimitris Avramopulos ter predsednik Evropskega sveta Donald Tusk.
Storiti je treba še več, da se prepreči ponovno odprtje balkanske poti za nezakonite migracije, so se danes strinjali voditelji. »Zavest o tem, da nezakonitih migracij ne bomo več dovolili, je še okrepljena,« je po srečanju povedal Cerar.
»Naša skupna ugotovitev je bila, da moramo storiti še več, da preprečimo ponovno odprtje balkanske poti za nezakonite migracije,« je dejal slovenski premier. Države morajo po njegovih besedah s skupnimi močmi okrepiti nadzor nad zunanjimi mejami, storiti pa je treba tudi vse, kar je mogoče, da se bo sporazum med Turčijo in EU o vračanju nezakonitih migrantov izvrševal. »Zavest o tem, da nezakonitih migracij ne bomo več dovolili, je še okrepljena in na podlagi tega se bodo sprejemali ukrepi tako v bilateralnem smislu, v sodelovanju med državami, kot tudi v koordinaciji od Nemčije preko Slovenije do Grčije.«
Voditelji v prihodnje pričakujejo dodatna prizadevanja Grčije, da bi bolje uresničevali dogovorjeno vračanje beguncev. Cerar pričakuje tudi, da bosta od oktobra naprej začeli delovati obalna in obmejna straža EU in da bodo do konca leta te sile že prišle v države, ki potrebujejo pomoč.
Cerar: Zapiranje meja ni sprejemljivo
Voditelji so predvsem ugotavljali, da je Grčija še premalo uspešna pri vračanju beguncev v skladu z dogovorom. »V prihodnjih dneh bo, verjamem, prišlo do srečanja v Grčiji, kjer se bodo predstavniki EU in tudi Nemčije srečali z grškimi pristojnimi organi,« je povedal premier. Cilj srečanja bo najti dodatna sredstva in druge vire, da se bo dogovor v večji meri uresničeval.
Tudi nemška kanclerka Angela Merkel po Cerarjevih besedah razume, da smo prišli do točke, ko moramo skupno zavarovati zunanje meje EU oziroma Evrope pred nezakonitimi migracijami: »O tem smo se danes vsi strinjali, je pa tudi Merklova izrecno poudarila, da Grčija v tem smislu ne dela dovolj.« Grčiji je nemška kanclerka ponudila tudi konkretno pomoč, prav tako pa je po Cerarjevih besedah v primeru obremenitev treba skupno pomagati Bolgariji, Makedoniji, Srbiji, Italiji in še kateri državi.
Cerar pričakuje, da bosta od oktobra naprej začeli delovati obalna in obmejna straža EU in da bodo do konca leta te sile že prišle v države, ki potrebujejo pomoč. »Slovenija bo prispevala svoj delež in ga je tudi že; naši policisti so že v drugih državah na zunanjih mejah EU, poslali pa bomo še nove in tudi opremo,« je zagotovil. K pošiljanju policistov, opreme in zagotavljanju finančne pomoči je pozval tudi druge države ter EU.»Če bomo preprečili nezakonite migracije na zunanjih mejah EU, bomo preprečili tudi konflikte, ki bi ob ponovnem valu zanesljivo nastali ne le v najbolj občutljivi regiji Zahodnega Balkana, ampak lahko tudi med članicami EU,« je dejal slovenski premier. Zapiranje meja ni sprejemljivo, še posebej ne znotraj schengenskega območja, je vztrajal.
Radikalne izjave, kot je tista madžarskega premiera Viktorja Orbana o izselitvi migrantov na otok zunaj EU, pa za Cerarja »niso sprejemljive«. »Urediti moramo celovit, evropski pristop do migracij,« je poudaril.
Kern zadovoljen, nekateri drugi manj
Avstrijski kancler Christian Kern, gostitelj današnjega vrha, je izrazil optimizem, ker da se je oblikovalo zavedanje o problemu. Manj zadovoljen je srbski premier Aleksandar Vučić, ker da se je tudi na Dunaju potrdilo, da EU nima enotnega odgovora za rešitev krize.
Voditelji so se dogovorili, da bi morala balkanska migracijska pot ostati zaprta za nezakonite migracije, države pa vseeno odprte za legitimne prosilce azila. Zavzeli so se tudi za večji nadzor zunanje meje EU in okrepitev agencije Frontex, pa tudi za pospešeno vračanje nezakonitih migrantov v njihove domovine in sklepanje ustreznih sporazumov s tretjimi državami.
Kern je opozoril, da je od sredine februarja do Nemčije prišlo 50.000 ljudi, kljub temu, da naj bi bila balkanska pot zaprta. »Moramo si povrniti nadzor nad našo zunanjo mejo. Mi moramo biti tisti, ki odločajo, kdo lahko prihaja v Evropo, ne pa tihotapci ljudi,« je dejal. Povedal je, da naj bi bil že v kratkem po vzoru sporazuma med EU in Turčijo sklenjen tudi sporazum z Afganistanom o vračanju neupravičenih prosilcev za azil. Pogajanja pa potekajo tudi z Malijem in Nigrom.
Za več tovrstnih dogovorov s tretjimi državami, zlasti afriškimi, se je zavzela tudi nemška kanclerka Angela Merkel, medtem ko je madžarski premier Viktor Orban v izjavi za madžarske novinarje opozoril zlasti na problem Egipta, kjer da čaka okoli 5,5 milijona migrantov. Zavzel se je za čimprejšnji dogovor s to državo, »sicer nam morda sledi presenečenje iz te smeri«.
Madžarski premier je tudi ponovil idejo o vzpostavitvi velikanskega begunskega centra nekje v Severni Afriki, a je za to po njegovih besedah v prvi vrsti ključna predvsem stabilnost v Libiji. »Libija in Egipt bosta ključna igralca za Evropo v naslednjih nekaj letih,« je dejal Orban.
