Tiskane izdaje
Obseg kadrovskih okrepitev v britanskih obveščevalnih službah je odraz tehnološkega napredka in vse bolj povezanega sveta. Skoraj 2000 novih vohunov bo skrbelo za to, da bodo obveščevalne sposobnosti države tudi v prihodnosti boljše ali vsaj primerljive s tistimi, ki jih imajo njeni sovražniki.
Razvoj tehnologije v nekaterih primerih prizanaša vohunom, vse prepogosto pa se obrne proti njim. Informacijska revolucija postavlja zahodne obveščevalne službe pred velike izzive, preprosto zato, ker temeljito spreminja okolje, v katerem delujejo. Večina tehnologije, ki jim je na voljo, je največkrat dostopna tudi njihovim nasprotnikom, a z vsaj eno pomembno razliko, poudarjajo strokovnjaki.
»Njih ne omejujejo zakoni in pravila o proporcionalnosti,« je med nedavno varnostno konferenco v Washingtonu pojasnil Alex Younger, vodja britanske zunanje obveščevalne službe MI6. »[S pomočjo tehnologije] čedalje lažje vidijo naše aktivnosti, kar pomeni, da moramo popolnoma spremeniti način našega dela.« Napredek na področju biometrike in programov za prepoznavanje obrazov po pisanju spletnega portala IBT čedalje bolj otežuje predstavljanje z lažnimi identitetami. Vohuni so lahko hitro razkriti, tajne operacije ogrožene, obveščevalne službe onesposobljene in osramočene.
V prihodnjih štirih letih bo organizacija, ki jo vodi Younger, povečala kadrovski potencial za 40 odstotkov, je pred dnevi poročal BBC. Število njenih vohunov bo naraslo za 1000, na skupno okoli 3500. Kadrovske okrepitve bodo tudi v preostalih dveh obveščevalnih službah, MI5 in GCHQ.
Odločitev o povečanju števila vohunov je lani v okviru varnostne revizije sprejela prejšnja britanska vlada, šele zdaj pa so pricurljale v javnost informacije, kako bodo ti porazdeljeni. Podatek, da jih bo večina delala za zunanjo obveščevalno službo, kaže, kateremu področju obveščevalne dejavnosti bo država namenila (naj)več pozornosti. Uspešnost obveščevalnih služb bo po Youngerjevem prepričanju odvisna od povezave med tehnologijo, človeško inteligenco in upoštevanjem najvišjih moralnih standardov. Po pisanju londonskega Timesa si MI6 želi povečati predvsem število žensk in članov etničnih manjšin v svojih vrstah, in s tem bolje posnemati sestavo britanske družbe.
Tehnološka vojna
Vodja MI6 je podobna opozorila kot v Washingtonu izrekel lani, kmalu po nastopu mandata, ko je dejal, da med obveščevalnimi agencijami, teroristi in kriminalci poteka tehnološka vojna, v kateri vsaka stran poskuša kolikor se da izkoristiti vse resurse, ki jih ima na voljo. V primeru zahodnih obveščevalnih služb se to nanaša tudi na sporni množični nadzor nad telefonsko in internetno komunikacijo, katerega podrobnosti je širši javnosti razkril nekdanji sodelavec ameriške nacionalne varnostne agencije (NSA) Edward Snowden.
Obveščevalna skupnost še naprej odločno podpira uporabo tovrstne tehnologije kljub pomislekom, ki jih ta zbuja med predstavniki civilne družbe. Primerna in proporcionalna uporaba tako pridobljenih podatkov po Youngerjevem prepričanju daje priložnost obveščevalnim službam, da so pri svojem delu natančnejše in uspešnejše.
Dokazov, ki potrjujejo velikost izziva, s katerim se soočajo, je iz leta v leto več. Kibernetični napadi so čedalje pogosteje načini zaostrovanja konfliktov med državami. V ZDA organi pregona v sodelovanju z NSA preiskujejo namige o tem, da poskušajo tuje vlade z vdiranjem v elektronske volilne avtomate vplivati na potek novembrskih predsedniških volitev.
Pred kibernetskimi napadi niso varna niti zasebna podjetja, kot je ta teden pokazal primer ameriškega spletnega giganta Yahoo. Vodstvo podjetja je potrdilo, da je pred dvema letoma nekdo iz Yahoojevega omrežja ukradel podatke o več kot 500 milijonih uporabniških računov. Notranja preiskava, ki jo je opravilo podjetje, je pokazala, da je kriminalno dejanje sponzorirala ena izmed tujih vlad.
