Vračanje doktrine generala Petraeusa?

Berlin – »Proti Islamski državi­ se je treba bojevati z vojaškimi­ sredstvi,« se je postavila na stran francoskega ­predsednika Françoisa Hollanda tudi kanclerka Angela Merkel. Nemci za zdaj predvidevajo sodelovanje z izvidniškimi letali tornado, letečimi tankerji za polnjenje drugih letal z gorivom ter vojaškimi fregatami.

Nemčija je s tornadi že bila na Balkanu in v Afganistanu, a so še posebej pred prvim posredovanjem potekale vroče in dolgotrajne notranjepolitične razprave. Hitra odločitev za pošiljanje izvidniških letal, letečih tankerjev in križarke za zaščito letalonosilke Charles de Gaulle dokazuje, kako zelo je Nemčija 70 let po drugi svetovni vojni normalizirala svoj zunanjepolitični in vojaški položaj. Morda bi bilo drugače, če bi se pogovarjali o nameščanju vojakov za neposredne spopade z islamskim sovražnikom, a se temu za zdaj izogibajo tudi druge države nastajajoče mednarodne koalicije. Klavci Islamske države (IS) bi se tujih vojakov na terenu celo razveselili, saj se dobro zavedajo moči psihološkega zastraševanja zahodnih in drugih družb z odrezanimi glavami in drugimi javnimi usmrtitvami.

Ostre bavarske oblasti

Nemčija se zaveda tudi lastne ranljivosti ob vzponu na vse pripravljenih islamskih fanatikov. Poročil, da je pariškim teroristom priskrbel orožje prav nemški prekupčevalec, za zdaj niso potrdili, preiskava pa še poteka, prav tako proti morebitnim na nasilje pripravljenim islamskim skrajnežem. Strokovnjaki se strinjajo, da je država doslej imela srečo. V Nemčijo se bo letos priselilo tudi približno milijon beguncev z bližnjevzhodnih in drugih kriznih žarišč in zdaj tudi pristojni priznavajo, da so med njimi najverjetneje tudi ­teroristi.

Bavarske oblasti so včeraj izgnale na Kosovo 23-letnega skrajneža, ki je hvalil pariške napade in izjavljal, da si tudi sam želi v Islamsko državo. Čeprav samo govorjenje o tem ni kaznivo dejanje, vsaj bavarske oblasti kažejo, da takšnega obnašanja ne bodo prenašale.

Na vojaški fronti je Nemčija napovedala razširitev svoje misije v Afganistanu, večjo pomoč Franciji pri nadzoru v Maliju ter okrepljeno urjenje kurdskih sil v severnem Iraku za boj proti Islamski državi. Razprave, ali bo država zaradi novega razkazovanja vojaških mišic bolj zaščitena pred terorističnimi napadi ali jim bo šele zdaj prav izpostavljena, so burne, razdeljena je tudi javnost. Kanclerka Angela Merkel kljub temu meni, da je dolžnost tudi njene države hitro ukrepati. »Močnejši smo od kateregakoli terorizma, a se je proti njemu treba bojevati z vsemi silami,« je povedala. Francija je tesna partnerica pri evropskem združevanju, ki je za nemško voditeljico še naprej najpomembnejša zunanjepolitična naloga. Kanclerka je izpostavljena­ močnim pritiskom za zaprtje nemških meja, a se še naprej zavzema za boljšo zaščito zunanjih meja Evropske­ unije.

Težka naloga

Angela Merkel tudi vztraja, da večina beguncev beži pred teroristi in zato potrebujejo zaščito. Omenja načrte za zmanjšanje begunskega bremena, za kar naj bi poskrbele druge države EU, ter spopadanje z vzroki kriz, ki toliko ljudi silijo k begu. Če bo podatke nemških izvidniških letal dobivala le izbrana skupina najtesnejših zaveznic s Francijo, ZDA in Veliko Britanijo na čelu, ne pa tudi države kot Rusija, Sirija in Iran, zunanji minister Frank-Walter Steinmeier računa na veliko večjo mednarodno koalicijo za reševanje sirske krize in boj proti terorizmu.

Naloga ne bo lahka, kot so pokazali tudi pogovori francoskega predsednika Hollanda z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Večina zahodnih državnikov zavrača sodelovanje z ruskim zaveznikom, sirskim predsednikom Bašarjem Asadom, ki je odgovoren za smrt skoraj 300.000 svojih državljanov in je sprožil sedanja dogajanja tudi z brutalnim obračunom z mirnimi demonstracijami. Ruska diplomacija v predstavniku manjšinskih alavitov še naprej vidi poroka za umiritev položaja v državi in seveda tudi za tamkajšnjo rusko vojaško bazo. Turčija poudarja, da ruska letala vsaj doslej za prvi cilj niso izbrala Islamske države, ampak skupaj z drugimi tudi turkmensko manjšino tik ob turški meji. To naj bi počelo tudi vojaško letalo, ki so ga sestrelili. Rusija nasprotno obtožuje Turčijo, da je pomagala Islamski državi pri prodaji nafte in drugih poslih. Tudi ti spori kažejo, da na Bližnjem vzhodu ne bo dolgoročnih rešitev brez odgovora na eksplozivna nasprotja med različnimi narodi ter verskimi ločinami – in vizije dobrega razvoja. Nekateri že vlečejo iz predalov doktrino ameriškega generala Davida Petraeusa, ki je v letih 2007 in 2008 rešil tedaj popolnoma ponesrečeno ameriško posredovanje v Iraku z osredotočenjem na zmerno prebivalstvo na območjih, ki so jih ogrožali islamski skrajneži, tedaj še pripadniki Al Kaide.

Ko so zmerni sunitski voditelji spoznali, da so zasedbene sile na njihovi strani, so se sami lotili skrajnežev, morebitnih zaveznikov na terenu pa tokrat ne bi smeli pustiti na cedilu. A široka koalicija proti Islamski državi se trenutno ne strinja niti o tem, kdo so njihovi zavezniki na Bližnjem vzhodu in drugje.