Tiskane izdaje
18:03: Ena od pomanjkljivosti načrta s Turčijo je, da je negotovo, v katere članice bi se begunci sploh lahko preseljevali, saj so sheme za njihov sprejem prostovoljne. Turčija, v kateri je 2,7 milijona beguncev, pričakuje, da bo Unija pripravljena z njo deliti bremena. Po pisanju Spiegla, ki se sklicuje na nemško diplomatsko depešo, so Slovenija, Poljska, Romunija in Bolgarija že napovedale, da ne bodo sprejele novih zavez glede premeščanja ali preseljevanja beguncev. Slovenski premier Miro Cerar je ob prihodu na vrh povedal, da bo Slovenija glede nadaljnjega preseljevanja beguncev sledila odločitvam EU kot celote. V zadnjih mesecih so potekali pogovori o preseljevanju večjega števila beguncev v okviru koalicije voljnih, ki se ji je pridružila tudi Slovenija.
17:26: »Če Nemčija reče, da bo sprejela več 100.000 ljudi, je v redu. Tudi mi jih bomo 37.500. Toda vse mora potekati po zakoniti poti,« je sporočil avstrijski kancler Werner Faymann. Zakonito lahko begunci lahko pridejo le s premeščanjem iz druge članice ali z neposredno s preselitvijo, denimo iz Turčije. »Tretje poti ni. To, da vsakdo gre, kamor hoče, ne more delovati. To ogroža humanitarni položaj in red,« je sporočil avstrijski kancler. Prepričan je, da bi balkanska pot in tudi vse druge poti morale ostati. Na nevarnost alternativnih poti najbolj opozarjata Bolgarija in Italija, v katero bi lahko begunci začeli v večjem številu prihajati čez Albanijo ali po centralni sredozemski poti iz Libije. V Uniji po zaprtju balkanske poti še niso opazili večjega preusmerjanje beguncev na druge poti.
17:17: Ciprsko vprašanje zapleta vrh s Turčijo
»Če bo Turčija izpolnila zaveze, ne bo težav,« je sporočil ciprski predsednik Nikos Anastasiades. Nikozija enostransko že od leta 2009 blokira odprtje vseh petih poglavij, ki naj bi bila v skladu s kupčijo z Ankaro pospešeno odprta v okviru turškega pristopanja EU. Ciper blokira odprtje poglavij, ker ga Turčija ne priznava in ker ne spoštuje zavez iz ankarskega protokola, danih ob širitvi EU leta 2004. Po njih bi morala dovoliti ciprskim ladjam in letalom, da uporabljajo pristanišča in letališča v Turčiji. To utegne biti ena od bolj kočljivih vprašanj na vrhu. Anastasiades je na začetku tedna že rožljal z vetom. Iz več krogov je bilo sicer slišati optimistično pričakovanje, da bi uspešno sodelovanje EU in Turčije v migracijski krizi utegnilo tudi spodbuditi napredek v pogajanjih od ciprskem vprašanju. Unija kot celota je že leta 2006 blokirala odprtje osmih poglavij, povezanih z neizpolnjevanjem turških zavez iz ankarskega protokola.
16.32: Turčija se bo na vrhu predvidoma zavezala, da bo na vseh poteh (tako morskih kot kopenskih) preprečevala nezakonite migracije in sprejemala vse migrante, vrnjene iz Grčije. Unija ji med drugim v zameno obljublja tudi pospešeno liberalizacijo vizumskega režima, ki je bila doslej predvidena za oktober. Po novem je cilj za odpravo vizumov konec junija.
Turčija mora izpolniti 72 pogojev, doslej jih je okoli polovico. Članice EU so doslej turškim državljanom skoraj vedno, v 95 odstotkih primerov, odobrile vizume. Za liberalizacijo mora Turčija med drugim vpeljati biometrične potne liste po standardih EU, sprejeti zakonodajo varstvu osebnih podatkov in napredovati v bitki s korupcijo.
16:15: Slovenski premier Miro Cerar vidi v pripravljenem načrtu EU in Turčije pozitivne premike.
V okviru obstoječega sheme neposrednega preseljevanja beguncev je za Slovenijo predvidno sprejetje 20 ljudi. V tej shemi, sprejeti julija lani, je predvidena neposredna preselitev 22.000 beguncev v EU, 4500 jih je že bilo preseljenih. V načrtu s Turčijo je predvideno, da bi v primeru izčrpanja tega dela, uporabili še 54.000 ljudi iz sistema premeščanja po članicah. To število je bilo sprva namenjeno premeščanju iz Madžarske, a se je Budimpešta temu odpovedala. Sicer je v pripravi še večji načrt preseljevanja beguncev iz Turčije, ki bo sledila sistemu vračanja in sprejemanja po modelu eden za enega. Doslej so se o njem pogovarjali v okviru koalicije voljnih, v kateri je sodelovala tudi Slovenija.
Ob prihodu na vrh je Cerar napovedal, da bo Slovenija sledila rešitvam, ki bodo sprejete na ravni celotne EU.
15:45: Britanski premier David Cameron je podprl načrt vračanja neregularnih migrantov iz grških otokov v Turčijo. »To je dobra ideja,« je povedal.
15:35: Financial Times je objavil novo verzijo predloga kupčije s Turčijo, ki bo potrjena na vrhu. V njem sicer ni posebnih novosti glede načrtovanega načrta in rešitve v njem.
15:30: Načrt EU in Turčije, ki sta ga zasnovala nemška kanclerka Angela Merkel in turški premier Ahmet Davutoğlu, je sicer tarča številnih kritik, a po drugi strani za njegove zagovornike velja za edino vzdržno rešitev. Predsednik možganskega trusta Evropska iniciativa za stabilnost Gerald Knaus, ki velja za neuradnega avtorja načrta, je prepričan, da bi z njim dosegli ključne cilje. »Vrnili bi nadzor nad zunanjo mejo in ohranili sprejemanje beguncev v državah, kjer ima pomoč javno podporo,« je prepričan Knaus.
Shema premeščanja po kvotah, ki že tako ne deluje, je po njegovem mnenju omogočala vladam, da so mobilizirale javnost proti sprejemanju beguncev. Knaus je prepričan, da bo za populiste veliko težje argumentirati proti prostovoljnemu preseljevanju beguncev neposredno iz Turčije. »Ti, ki ne bodo hoteli sodelovati, bodo izolirali sami sebe,« je povedal. Ocenjuje tudi, da se so v Turčiji politične elite in celotna družba pri begunskem vprašanju vedle veliko bolje kot številne članice EU.
15.12: »Sveženj je zapleten, težko uresničljiv in na robu mednarodnega prava,« je ob prihodu na vrh EU ocenila predsednica Litve Dalia Grybauskaitė. Zapletenost je po njenem mnenju povezana predvsem z načrtovanim mehanizmom vračanja in sprejemanja beguncev, ki bo težko deloval v praksi. V velik kupčiji, ki naj bi bila sklenjena na vrhu EU danes in jutri, je še kar nekaj odprtih vprašanj. Zapleta se predvsem s Ciprom, ki se postavlja po robu hitremu odpiranju poglavij v okviru pristopnih pogajanj Turčije z EU. Ankara je sicer zahtevala odprtje petih poglavij. V evropski komisiji opozarjajo, da bi odpiranje poglavij 23 (pravosodje in temeljne pravice) in 24 (pravica, svoboda in varnost) omogočilo vpliv na kritična vprašanja v Turčiji, kakršna so svoboda govora, korupcija, organizirani kriminal, migracije, azil ...
13.38: Predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker je glede dogovora z Ankaro o rešitvi begunske in migrantske krize, ki ga bodo v Bruslju danes in jutri poskušali doseči voditelji EU in Turčije, do določene mere optimističen. A kot je priznal, dogovor »še ne stoji v celoti«. Ob tem se je znova zavzel za evropsko rešitev begunske krize, piše STA.
11.35: Predsednik evropskega sveta Donald Tusk je previdno optimističen glede dogovora EU in Turčije, ki naj bi ga strani dorekli jutri, piše STA.
EU bo v pogajanjih o dogovoru s Turčijo po Tuskovih besedah sledila trem načelom: dogovor mora biti sprejemljiv za vse članice EU, za velike in male, biti mora v celoti skladen z evropskim in mednarodnim pravom, prispevati pa mora še k celostni migracijski strategiji Unije.
***
Bruselj − Voditelje članic Evropske unije in Turčije danes in jutri čakajo zahtevna pogajanja o pred kratkim sprejetem dogovoru o reševanju krize s prebežniki. Popoldne se bodo najprej sešli voditelji članic Unije, v petek pa je predviden njihov zajtrk s turškim premierjem Ahmetom Davutoğlujem.
Tik pred začetkom vrha je sicer še veliko negotovosti glede načrtovane kupčije med Unijo in Turčijo. Vsa kočljiva področja so še bolj ali manj odprta, med njimi vračanje prebežnikov v Turčijo, njihovo neposredno preseljevanje v EU, zapiranje alternativnih poti, vizumska liberalizacija in odpiranje poglavij v okviru pristopnih pogajanj. Najtrši pogajalec bo po pričakovanjih zaradi nerešenih dvostranskih vprašanj s Turčijo Ciper. Po navedbah virov pri EU je cilj »doseči pravno trdno in praktično rešitev«.
Prejšnji teden sprejeti načelni dogovor sicer med drugim predvideva, da bo Turčija iz Grčije sprejemala vse nezakonite prebežnike, EU pa bo za vsakega vrnjenega Sirca iz Turčije v Unijo neposredno preselila drugega. Turčija lahko v skladu z dogovorom računa tudi na še tri milijarde evrov pomoči, hitro vizumsko liberalizacijo in odprtje novih poglavij v pristopnih pogajanjih z Unijo. Številne humanitarne organizacije pa tudi članice Unije sicer opozarjajo na pomanjkljivosti in pravna neskladja dogovora.
