Tiskane izdaje
Bruselj − Voditelji članic EU so se na izrednem sestanku v Bruslju strinjali o pomenu krepitve nadzora na zunanji meji in finančne pomoči pri soočanju z begunsko krizo znotraj in zunaj Unije. Predsednik evropskega sveta Donald Tusk je poudaril, da je igre medsebojnega obtoževanja konec ter da je razprava temeljila na dejstvih, ne čustvih.
Največji val beguncev šele prihaja
Evropa lahko le iz Sirije pričakuje milijone beguncev. Očitno je, da največji val beguncev in migrantov šele prihaja. Zato je treba popraviti politiko odprtih vrat in oken. Osredotočiti se je treba na ustrezno zaščito zunanje meje ter pomoč beguncem in državam v naši soseščini, je izpostavil Tusk.
V tem duhu so se voditelji odločili za okrepitev pomoči Libanonu, Jordaniji in Turčiji ter drugim državam v regiji. V zameno za krepitev sodelovanja bo Unija tem državam namenila več podpore.
»Najmanj dodatna milijarda evrov bo mobilizirana za pomoč beguncem v regiji prek Visokega komisariata ZN za begunce in Svetovnega programa za hrano,« je pojasnil Tusk.
Dogovorili so se tudi za podporo državam Zahodnega Balkana pri soočanju z begunskimi tokovi. O tem bo konkretneje govor na konferenci o balkanski poti, ki bo 8. oktobra.
Voditelji so se po Tuskovih besedah dogovorili tudi, da se trenutni »kaos na naših zunanjih mejah mora končati«. Ustrezno upravljanje in nadzor naših zunanjih meja je naša skupna odgovornost, ne bi bilo pošteno vsega bremena naprtiti Grčiji in Italiji, je poudaril.
Napredek je dosežen glede vprašanja središč za obravnavo beguncev, imenovanih »hotspots«, ki se je zdelo še pred nekaj dnevi zelo sporno. Voditelji so se v duhu dobrega sodelovanja dogovorili, da bodo te točke vzpostavljene do konca novembra, je poudaril Tusk.
Središča za sprejem in registracijo beguncev v sodelovanju evropskih agencij in nacionalnih oblasti so po neuradnih informacijah še vedno predvidena le v Grčiji in Italiji ter pogoj za začetek izvajanja sheme za premestitev beguncev iz teh dveh držav v druge članice Unije.
Za učinkovito soočenje z dramatično situacijo na zunanji meji in krepitev nadzora na tej meji so voditelji podprli tudi krepitev evropske agencije za zunanje meje Frontex, evropskega azilnega podpornega urada EASO in evropskega policijskega urada Europol.
Turčija predlaga vzpostavitev 80-kilometrskega varnega območja
Z namenom izboljšanja zaščite zunanje meje so se voditelji dogovorili tudi za krepitev dialoga s Turčijo na vseh ravneh, tudi v okviru obiska turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdoğana 5. oktobra v Bruslju. Cilj je okrepiti sodelovanje pri preprečevanju in upravljanju migracijskih tokov.
Turčija je po Tuskovih besedah predlagala vzpostavitev 80-kilometrskega varnega območja, ki naj bi ga vojaško nadzorovali evropska in ameriška stran v zraku in na tleh, a Unija je do tega predloga zadržana.
Neuradno se omenja možnost, da bi lahko Unija Turčiji v zameno za zaostritev nadzora na meji ponudila vizumsko liberalizacijo.
Uporaba Frontexovih sil za hitro posredovanje na turško-grški meji je po neuradnih informacijah malo verjetna, saj ta ukrep, ki je bil prvič in doslej edinkrat uporabljen leta 2010 prav tako na turško-grški meji, takrat ni deloval.
Tudi ideja o vzpostavitvi sistema evropske mejne in obalne straže, ki naj bi jo komisija predlagala decembra, je še v povojih. Tusk ni hotel konkretno opredeliti možnosti za zagon tega projekta, poudaril je le, da je zaznal spremembe v razmišljanju o zunanjih mejah.
Tusk: Ti ukrepi ne bodo končali krize
Predsednik Evropskega sveta je po vrhu znova poudaril, da ti ukrepi ne bodo končali krize, so pa nujni koraki v pravi smeri. »Danes smo se strinjali, da ne moremo več delovati kot doslej. Brez spremembe paradigme bo schengensko območje obstajalo le v teoriji,« je posvaril Tusk.
Predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker je ocenil, da je zasedanje potekalo v precej boljšem vzdušju, kot je pričakoval, ter sestanek opisal kot »odličen«.
Tusk se je strinjal. Nihče ni nikogar obtoževal, čeprav so nekatera vprašanja še vedno sporna in čeprav je bila komunikacija med madžarskim premierom Viktorjem Orbánom in avstrijskim kanclerjem Wernerjem Faymannom energična, je ponazoril.
»To je bil precej simboličen trenutek. Prepričan sem, da je igre medsebojnega obtoževanja konec,« je sklenil Tusk.
Cerar: Veliko pozornosti je treba nameniti regiji Zahodnega Balkana
Voditelji članic EU so na izrednem sestanku v Bruslju zelo temeljito, konstruktivno in odprto razpravljali o begunski oziroma migrantski problematiki ter sprejeli soglasno izjavo, ki kaže, da se EU zdaj končno premika v pravo smer, je po vrhu ocenil slovenski premier Miro Cerar. Odziv na to krizo je sicer po njegovih besedah dejansko pozen.
Kljub temu premier meni, da je zdaj ključen čas, ko EU še lahko s pravimi ukrepi zagotovi stabilizacijo razmer, zato je pomembno, da v prihodnjih mesecih voditelji skupaj z evropsko komisijo in drugimi institucijami poiščejo skupne rešitve.
Slovenski premier je v razpravi izrecno poudaril, da je treba veliko pozornosti nameniti regiji Zahodnega Balkana, ki je zelo občutljiva in še vedno ne dovolj stabilna, tako da se lahko politične razmere zelo hitro zaostrijo.To je premier poudaril tudi na srečanju s predsednikom evropske komisije Jean-Claudom Junckerjem, s katerim sta se po njegovih besedah sestala predvsem zato, da ga je natančno seznanil z razmerami v tej regiji. Cerar je Junckerja tudi opozoril, da je treba storiti vse za umiritev napetosti med Hrvaško in Srbijo.
