Tiskane izdaje
Bruselj − Voditelji članic EU so na neuradnem vrhu na Malti sprejeli nov načrt za reševanje migracijske krize v Sredozemlju in nato nadaljevali, brez britanske premierke Therese May, z razpravo o prihodnosti Unije.
Posledic ravnanja novega ameriškega predsednika Donalda Trumpa sicer uradno ni bilo na dnevnem redu, a strahovi in tveganja, povezani z njim, so se vpletali v vse razprave. Tako je avstrijski kancler Christian Kern opozoril, da so ZDA s svojimi intervencijami na Bližnjem vzhodu gotovo soodgovorne za begunske tokove, zaradi katerih ima Evropa veliko težav. Za mednarodno skupnost zato ne bi smelo biti sprejemljivo, da Amerika noče sprejeti nobene odgovornosti.
Sodelovanje z ZDA
Da so Trumpova dejanja in izjave po prihodu v Belo hišo skrb vzbujajoče, je splošno strinjanje voditeljev Unije z redkimi izjemami, kakršen je madžarski premier Viktor Orbán. Slovenski premier Miro Cerar je opozoril na nelagodje po svetu, a za pravo oceno Trumpovega delovanja je menda še prezgodaj. Po mnenju premiera predsedujoče Uniji Malte Josepha Muscata v razpravi voditeljev ni bilo protiamerikanizma. Sodelovanje z ZDA se bo nadaljevalo, Unija pa ne bi smela molčati, »ko so teptana naša načela«.
Predsednik evropskega sveta Donald Tusk je na vprašanje, kdo je največja grožnja EU, Donald Trump ali Vladimir Putin, odgovoril, da bi bila največja nevarnost to, če Unija v spopadanju z izzivi ne bo enotna. Po mnenju francoskega predsednika Françoisa Hollanda bi se članice, ki bi razmišljale o dvostranskih kupčijah z ZDA, morale zavedati, da je njihova prihodnost v Uniji. Kanclerka Angela Merkel je opozorila, da mora biti v ospredju pogovorov Evropa, »ne pa ukvarjanje z drugimi deli sveta«.Po koncu vrha je še napovedala, da se bo EU, na podlagi izkušenj v zadnjih letih, razvijala v smeri Evrope več hitrosti z različno stopnjo integracije posameznih članic.
Voditelji so vrh v Valletti danes sklenili z razpravo o slovesnosti ob 60. obletnici podpisa rimske pogodbe, ki bo 25. marca v Rimu. Tam bodo voditelji - predvidoma bo Mayeva že prej sprožila postopek brexita - potrdili vizijo za politično utrjevanje EU.
Gradnja evropskega zidu na morju pred Libijo
Po razmeroma kratkem obdobju odprtih vrat EU pot do rešitve migracijskih vprašanj vidi v - zapiranju. Po lanskem zaprtju balkanske poti je odločena zelo zmanjšati število prebežnikov, ki v Unijo prihajajo po osrednji sredozemski poti.
Voditelji 28 članic so na vrhu EU na Malti sprejeli načrt z desetimi točkami, da bi omejili migracije iz Libije v Italijo, v katero je lani čez Sredozemsko morje prišlo okoli 180.000 ljudi. Po koncu zime jih bo spomladi spet prihajalo več.
Začelo naj bi se še intenzivnejše usposabljanje libijske obalne straže, da bi prebežnike ustavljale že v tamkajšnjih teritorialnih vodah. Italija in Libija sta tik pred malteškim vrhom sklenili načrt dvostranskega sporazum o usposabljanju. Jedro delovanja bo sicer evropska pomorska operacija Sophia. Ena od težav v operaciji je, da ustavljajo plovila s prebežniki v mednarodnih vodah in jih pripeljejo v EU. To kritiki razglašajo za spodbudo tihotapcem za pošiljanje ljudi po morju.
Projekt EU: namestitev prebežnikov v Libiji
Načrt Unije je, da bo libijska obalna straža tok ustavljala sama na svojem ozemlju, v teritorialnih vodah. Projekt EU bodo naložbe v boljše zmogljivosti za namestitev prebežnikov v Libiji. Zaustavljanje toka bodo spremljale informacijske kampanje. Razvojno pomoč za Afriko, ki v sedemletnem proračunu EU znaša 31 milijard evrov, naj bi usmerjali predvsem v reševanje migracijskih vprašanj.
V evropski komisiji sicer pozitivno ocenjujejo doseženo v sodelovanju z afriškimi državami pri upravljanju migracij. Število »neregularnih migrantov«, ki so prišli iz Nigra v Libijo je menda najnižje v zadnjih letih. Po bruseljskih podatkih je novembra čez Saharo šlo le 1500 ljudi, maja pa 70.000. Pogoji za vračanje v Libijo niso izpolnjeni, saj za prebežnike nikakor ni varna država.
Humanitarne organizacije opozarjajo, da prebežniki v Libiji živijo kot v koncentracijskih taboriščih. Kljub primerjavi sodelovanja z Libijo z begunskim paktom EU in Turčije je položaj popolnoma drugačen.
Iz Libije ekonomski migranti, iz Grčije begunci
Najpomembnejši razliki sta dve. Iz Libije prihajajo v Unijo skoraj samo (po grobih ocenah jih je okoli 90 odstotkov) ekonomski migranti iz Afrike, ki niso upravičeni do mednarodne zaščite v EU.
V Grčijo so po drugi strani iz Turčije prihajali Sirci, Iračani, Afganistanci. Druga razlika je struktura države, s katero morajo skleniti pakt. Turčija ima na voljo infrastrukturo za omejitev toka, Libija pa je v kaotičnem stanju in vlada nacionalne sloge ne more jamčiti izvajanja doseženih rešitev, saj niti ne nadzira velikega dela ozemlja države.
Slovenski premier Miro Cerar je v Valletti opozoril, da prebežniki iz Afrike čez Italijo že prihajajo do Slovenije. Poleg tega se je menda že odprla pot po Jadranskem morju, tudi do Istre. Ker bi Avstrija lahko zaprla mejo, mora biti Slovenija pripravljena na skrajne razmere. Sam je sicer prepričan, da bi s skupno akcijo lahko zagotovili nadzor zunanje meje EU.
Tako bi lahko spet zaživel schengen. Slovenija že nekaj časa izraža nezadovoljstvo z avstrijskim nadaljevanjem nadzora potnikov na meji s Slovenijo, ki je v očeh Ljubljane neupravičeno.
Slovenija nezadovoljna z ravnanjem evropske komisije
Utemeljitev evropske komisije za podaljševanje nadzora Slovenije ni prepričala. Slovenija je nasploh vse bolj nezadovoljna z ravnanjem evropske komisije, ki se najočitneje izraža z odločitvijo Bruslja, da bo Hrvaška upravičena do izjeme: uporabe imena teran za sorto grozdja. Diplomatski viri opozarjajo, da evropska komisija s svojim političnim delovanjem in popuščanjem velikim postavlja manjše države, kakršna je Slovenija, v neenakopraven položaj.
Vsa vprašanja bodo na mizi, ko bo predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker na začetku marca obiskal Slovenijo.
