Vrh izvršne oblasti brez kontroverznih kadrov

Črna gora je poldrugi mesec po volitvah dobila novo vlado na čelu z Duškom Markovićem. Parlament je vlado ustoličil brez prisotnosti opozicije, ki noče prevzeti poslanskih mandatov, ker ne priznava zmage Demokratične stranke socialistov (DPS) na parlamentarnih volitvah.

Črnogorska javnost se bo morala šele navaditi tako na dejstvo, da premier ni več Milo Đukanović, kot tudi na nova neznana imena v vladi Duška Markovića. Poleg Socialdemokratske stranke Ivana Brajovića, ki je bil izbran za predsednika parlamenta, so v vladno koalicijo vstopile še manjšinske stranke Albancev, Bošnjakov in Hrvatov. V vrhu izvršne oblasti sta ostala samo dva člana DPS iz stare sestave, ker se je novi premier odrekel kontroverznim kadrom iz lastne stranke.

Marković je pridobil nekaj uglednih posameznikov, ki niso strankarski vojaki. Na ta način želi javnosti pokazati, da gre za tehnokratsko vlado in da je neodvisen od Đukanovića, s katerim je tesno sodeloval od 90-tih let prejšnjega stoletja. V izvršni oblasti ni predstavnikov Srbov, ki so že tradicionalno v opoziciji. Marković jih je pozval, naj najdejo politične in ne nacionalne razloge za vstop v vlado.

Đukanović vedri v senci prozahodne vlade

Čeprav je Marković bivši šef črnogorske tajne policije, v Bruslju vidijo v njem pozitivno figuro, ker vztraja na učinkovitem delu in rezultatih. V prid Đukanovića in Markovića je tudi dejstvo, da v Črni gori brez DPS ni mogoče zagotoviti prozahodne večine in vlade, kar se dobro zavedajo tudi v Bruslju. Črnogorski mediji so Markovića poimenovali Putin iz Mojkovca, pričakujejo pa, da bo vladal s trdo roko. Poznavalci so opozorili, da je Marković že prvi dan postregel z avtoritarnimi sporočili, mediji pa niso mogli dobiti nobene izjave novih ministrov.

Direktor nevladne organizacije Državljanska zveza Boris Raonić je ocenil za črnogorske medije, da bo Marković zgradil lasten in avtentičen stil vladanja, vendar nobene velike odločitve v državi ne bo sprejel brez Đukanovića, ki je imenovanje nove vlade spremljal iz skupščinske klopi. Kot še menijo analitiki, je zelo verjetno, da se bo Đukanović čez štiri leta ali še prej znova pojavil kot rešitelj in se vrnil na čelo vlade. V tem kontekstu so spomnili, da se je dolgoletni črnogorski voditelj že tretjič umaknil iz državne politike, vendar je tudi tokrat ohranil položaj predsednika DPS, Marković pa je njegov namestnik.

Đukanović je takoj po volitvah sporočil, da ne bo kandidiral za premierja, Markovića pa je sam predlagal za svojega naslednika. Po mnenju analitikov ni izključeno, da bo Đukanović leta 2018 kandidiral za predsednika Črne gore. Đukanović je za zdaj napovedal, da bo kot vodja DPS podpiral premierja in vlado, sam pa se bo posvetil krepitvi stranke. To pomeni, da bo deloval v senci in da se v nobenem primeru ni umaknil iz črnogorske politike.

Zmaga socialistov v senci državnega udara

Marković je dejal, da si bo prizadeval za čim hitrejši vstop Črne Gore v EU in zvezo Nato. Parlament bo predvidoma že v začetku leta 2017 odločal o vstopu v zvezo Nato. Po napovedih novega premiera naj bi se do konca leta 2019 končala tudi pogajanja z EU. Čeprav se zaveda, da se EU sooča z novimi krizami in da bo ob vstopu Črne gore drugačna, kot je danes, si bo vlada, kot je zagotovil, še naprej odločno prizadevala, da postane del skupnosti, ki deli enake ideje o svobodi in enakopravnosti.

Novi premier je menil, da nepriznavanje rezultatov volitev in bojkot dela parlamenta s strani opozicije nima ustavnega opravičila. Zmago DPS na volitvah je označil za največjo doslej, ker se v politični tekmi še nikoli ni pomerila s tako dobro organizirano opozicijo, ki je imela podporo tudi od zunaj. Opozicija ne priznava zmage DPS z utemeljitvijo, da je na dan volitev prišlo do domnevnega poskusa državnega udara in likvidacije bivšega premiera, kar je vplivalo na izid volitev, ki v ozračju državnega udara niso mogle biti svobodne in poštene.

Za 41. vlado Črne gore, ki ima 19 ali tri ministre več kot predhodna vlada, je glasovalo 41 od skupno 81 poslancev. Koalicija opozicijskih strank Evropska Črna gora je osvojila 39 mandatov, ki jih noče prevzeti, dokler ne bo končan sodni postopek. Opozicija vztraja, da mora neodvisna komisija, v kateri bi morali biti tudi predstavniki mednarodne skupnosti, preučiti dejstva glede domnevnega poskusa državnega udara ter javnost obvestiti, kdo so bili izvrševalci in kdo naročniki državnega udara.