Vrh višegrajske skupine: Priložnosti, ki jih daje slovaško predsedovanje EU

Praga – Današnji vrh voditeljev držav višegrajske skupine (V4) bo potekal v znamenju skorajšnjega začetka slovaškega predsedovanja Evropski uniji. Višegrajska četverica bo v drugi polovici leta dobila priložnost, da bolj zaznamuje evropsko politiko.

Poljska, Češka, Slovaška in Madžarska so vse od začetka migrantske krize največji kritiki evropske politike sprejemanja beguncev s konfliktnih območij. Do sedaj so zavrnile tako rekoč vse predlagane rešitve, ostro so nasprotovale sistemu obveznih kvot. Skrb je, da bi lahko slovaško predsedovanje svetu EU, ki se začne s 1. julijem, utegnilo še bolj poudariti razlike v pogledih zahodnih in vzhodnih članic do tega vprašanja.

Slovaška vlada je v preteklosti zanikala obstoj razkola med zahodom in zahodom in izrazila pripravljenost, da z evropskimi partnerji najde »vzdržno« rešitev begunske problematike. Toda od svojih ostrih stališč do sprejemanja prebežnikov iz drugih članic Unije kljub temu ni odstopila.

Bratislava je obljubila, da bo med polletnim predsedovanjem delovala kot pošten mediator. Premier Robert Fico je pred nedavnim poudaril, da si želi »normalnega dialoga« z drugimi državami. V isti sapi je zatrdil, da njegova država ne bo tiho pri vprašanjih, ki se je neposredno tičejo. Imeti suvereno mnenje o stvareh je opisal kot novonastajajoče bistvo evropske politike. Slovaški premier je prepričan, da so vzhodnoevropske države (pri tem je imel v mislih predvsem višegrajsko skupino) sposobne odreagirati hitreje in učinkoviteje na krize kot pa nekatere zahodne članice EU. »Cilj [slovaške vlade] je, da združimo različne pristope,« je dejal.

Glajenje razlik

Kaj natanko je s tem imel mislih, ni pojasnil. Toda zdi se, da bodo Slovaki skupaj s preostalimi višegrajskimi narodi poskušali izkoristiti predsedovanje EU za glajenje razlik med zahodnimi in vzhodnimi članicami. K temu so med nedavnim srečanjem pozvali tudi predstavniki štirih držav v evropskem parlamentu. Zavzeli so se za bolj pozitiven pristop k reševanju odprtih vprašanj, ki bi zmanjšal obstoječa trenja in povrnil zaupanje v medsebojne odnose. Uspeh bo odvisen od sodelovanja ostalih treh članic skupine V4, predvsem od Madžarske in Poljske, ki bo med srečanjem voditeljev od češke vlade prevzela krožno predsedovanje višegrajski skupini.

Po besedah češkega zunanjega ministra Lubomira Zaoráleka EU potrebuje več enotnosti pri reševanju kriz. A kot ugotavlja, veliko Evropejcev več ne verjame v mantro, da so evropske države skupaj močnejše. Prepričan je, da rešitve, sprejete s strani posameznih držav, ne bodo učinkovite pri zoperstavljanju problemom, ki zahtevajo usklajen, skupen pristop. Vsem je jasno, pravi, da ključna težava tiči v sistemu obveznih kvot. Položaj se zdi brezizhoden, a Zaorálek verjame, da bo EU na koncu vendarle našla drugačen, primernejši način, s katerim bo izrazila svojo solidarnost z begunci.

Minister je svoje poglede predstavil na mednarodni konferenci PES (Prague European Summit), ki se od ponedeljka odvija v češki prestolnici. Na njej strokovnjaki in politiki iz različnih držav poskušajo najti odgovore na vprašanja, povezana s prihodnostjo EU. Osrednja tema konference, ki se bo zaključila danes, je iskanje rešitev v času, ko se je proces integracije znašel v negotovem položaju. Organizatorje predvsem zanima, kakšno vlogo lahko v zahtevnem političnem okolju odigrajo evropske institucije, ki se hkrati soočajo s pomanjkanjem demokratične legitimnosti.

Na konferenci je nastopilo več znanih politikov in predstavnikov EU, tudi podpredsednica evropske komisije Kristalina Georgieva, ki se je po pisanju češke tiskovne agencije ČTK strinjala s tem, da države lažje rešujejo probleme, če med sabo sodelujejo. Enotnost ni pomembna le z vidika reševanja migrantske krize, ampak tudi z vidika gospodarskega razvoja.