Tiskane izdaje
Bruselj – »Ura tiktaka,« je po izrednem vrhu voditeljev EU v Valletti na Malti opozoril predsednik evropskega sveta Donald Tusk in sporočil, da je v nevarnosti schengenski sistem.
Odločitve, sprejete v zadnjih dneh – zaostrovanje postopkov v Nemčiji, ograje na slovenski meji s Hrvaško, švedska ponovna uvedba nadzora potnikov na mejnih prehodih – kažejo, kako resen je položaj. Prva naloga naj bi bila vzpostavitev nadzora na zunanjih mejah Unije, ki ostaja povsem porozna in čez katero pride na njeno ozemlje vsak dan več tisoč prebežnikov. Tudi kanclerka Angela Merkel je zadovoljna, da so vsi na vrhu poudarili vrednost schengna, a za njegovo delovanje je nujno boljše zavarovanje zunanje meje.
Izredni vrh na Malti po pričakovanju ni prinesel preboja. Spet je bilo opozorjeno, da se doslej sprejete odločitve v praksi ne izvajajo. Od načrtovanega dvoletnega premeščanja 160.000 prosilcev iz najbolj obremenjenih držav z Grčijo in Italijo na čelu je bilo v druge članice preseljenih le 147 ljudi. Predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker je opozoril, da bi bil ob nadaljevanju takšnega tempa cilj dosežen šele daljnega leta 2101. Članice tudi ne ponujajo mest za premeščanje. Doslej so jih ponudile le 3496.
S prihodom množic beguncev v severne članice se težave še povečujejo. Tako, denimo, Švedska, ki na prebivalca sprejme največ beguncev in migrantov, pričakuje, da se bo začelo premeščanje prebežnikov z njenih tal v druge članice Unije. Juncker ima razumevanje za takšna pričakovanja Stockholma. Število ljudi, ki pride na Švedsko na dan, je menda enako, kot da bi v EU vsak dan prišlo 100.000 beguncev. Tusk pričakuje več sodelovanja od tistih prosilcev, ki niso upravičeni do izbire, v katero evropsko državo se bodo zatekli.
Cipras zavrača kritike
Unija je bolj kot s premeščanjem zadovoljna s kadrovsko krepitvijo agencije za meje Frontex in evropskega azilnega urada EASO. Tako so zgolj Češka, Madžarska in Slovaška ponudile 225 strokovnjakov, ki bodo sodelovali pri nadzoru zunanje meje in opravljanju postopkov za prispele prebežnike. Grški premier Aleksis Cipras zavrača kritike, da Atene ne naredijo dovolj za zajezitev begunskega vala in nadzor meje s Turčijo. Prepričan je, da bi bolj kot o begunskih poteh morali razpravljati o vzrokih migracij – vojaških intervencijah, neenakosti, revščini ...
Rešilna bilka iz Turčije
Evropska politika nadaljuje iskanje rešilne bilke za rešitev begunske krize, ki dobiva vse večje razsežnosti in ogroža schengenski sistem.
Na izrednem vrhu EU v Valletti je bilo spet očitno, da največ pričakuje od Turčije in njenega voditelja Recepa Tayyipa Erdoğana. Tako naj bi bila za konec meseca ali začetek decembra sklican poseben vrh EU-Turčija, na katerem bi zapečatili skupni akcijski načrt za begunsko krizo »Naloga je delitev bremen,« je pojasnila nemška kanclerka Angela Merkel. Turčija za stroške ukvarjanja z begunsko krizo pričakuje tri milijarde evrov v prihodnjih dveh letih. To naj bi bil »sveži denar« in ne že prej predvideno financiranje iz evropskih skladov, namenjenih kandidatkam za članstvo.
Za poseben sklad za pomoč Turčiji bi evropska komisija namenila 250 milijonov na leto. Od kod bi prišlo preostalih 2,5 milijarde, je še negotovo. Bruselj je pripravil shemo, po kateri bi na vsako članico padel delež, odvisen od števila prebivalcev in BDP. Tako bi Slovenija vplačala 6,5 milijona evrov. A Merklova se do tega ni hotela opredeljevati. Najprej da bi morali počakati na današnja pogajanja članic in evropskega parlamenta o proračunu EU za prihodnje leto. V njegovem okviru bi po njenem mnenju izdatke lahko drugače razporedili in dobili na razpolago več denarja.
V pogajanjih s Turčijo naj bi dosegli položaj »win-win«: Turčija hoče liberalizacijo vizumskega režima, EU pričakuje uresničevanje sporazuma o sprejemanju državljanov tretjih držav. Skladno z njim bi Turčija morala sprejeti državljane, denimo ekonomske migrante iz Bangladeša, ki so v EU prišli z njenega ozemlja in v Evropi niso upravičeni do mednarodne zaščite. Merklova je prepričana, da bi kljub predpisanim postopkom za liberalizacijo vizumov proces lahko pospešili. Ankara si sicer želi napredek v pogajanjih o članstvu v EU. Turčija bi dobila tudi evropsko pomoč za šolanje begunskih otrok. Med približno dvema milijonoma sirskih beguncev, ki v Turčiji ne živijo v taboriščih, je okoli 900.000 otrok in številni ne hodijo v šole. Glavna želja Unije je, da bi Turčija čim več beguncem preprečila pot čez morje v Grčijo, kjer se začne balkanska pot, ki tudi skozi Slovenijo vodi v Nemčijo. V Bruslju pričakujejo od Ankare boljši nadzor meje z Grčijo. Po besedah Merklove je glavna naloga, »kako bi iz ilegalne migracije med dvema članicama Nata naredili zakonite migracije«.
