Tiskane izdaje
Berlin – Nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier je že pred časom svaril pred prevelikimi upanji na rešitev za Sirijo in begunce na današnjem zasedanju mednarodne skupine za Sirijo v Münchnu. »Kako bi za pogajalsko mizo lahko iskali kompromise, če v Alepu in drugod hkrati vodijo vojno z vse večjo brutalnostjo?«
Zahodne države celo rusko predstavitev »novih zamisli« za premirje v Siriji sprejemajo z nezaupanjem. Opozarjajo namreč, da Rusija skupaj s sirsko vojsko in iranskimi silami do prvega marca lahko doseže odločilne prednosti na fronti. Podobno taktiko so v Moskvi in Damasku izvedli že na začetku februarja, ko je zaradi njihovega nespoštovanja resolucije varnostnega sveta o končanju napadov na civilno prebivalstvo propadla mirovna konferenca v Ženevi. Vse bolj pa je jasno, da najpomembnejše zahodne države nimajo niti najmanjše volje za vojaško nasprotovanje takšni politiki, čeprav ta proti Evropi žene vse več beguncev.
Sporne ruske zmage v Siriji
Vojaška zveza Nato bo sicer pomagala pri preprečevanju tihotapstva ljudi v Egejskem morju, a bodo dostavljali predvsem informacije turški in grški oblasti. Rusija je na območju videti precej ambicioznejša in namestnik zunanjega ministra Oleg Syromolotov je pred začetkom 52. varnostne konference v bavarski prestolnici posvaril celo pred pobudami za varno območje na severu Sirije: »Poziv na ustvarjenje takšnega območja brez soglasja sirske vlade in varnostnega sveta OZN bomo razumeli kot vojaško intervencijo.«
V nasprotju s pričakovanji ameriškega predsednika Baracka Obame, da se bo ruski predsednik Vladimir Putin v Siriji znašel v težavah, Rusija s sirskim predsednikom Bašarjem al Asadom dosega pomembne vojaške zmage. Ameriški finančnik in filantrop George Soros v britanskem Guardianu ameriške in evropske voditelje opozarja pred vero, da je Putinova Rusija zaveznica v boju proti morilski Islamski državi. »Putinov cilj je spodbujanje razpada Evropske unije in najboljši način za to je poplavljanje Evrope s sirskimi begunci.« Nemški komentatorji celo verjamejo, da se je na muhi ruskih »hibridnih vojn« zdaj znašla tudi njihova država. Opozarjajo na vse bolj radikalizirane priseljence iz Rusije po padcu železne zavese ter vmešavanje ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova v domnevno posilstvo ruske deklice, ki naj bi ga izvedla begunca. Na koncu se je izkazalo, da se je trinajstletna Lisa v strahu pred jezo staršev zaradi slabih ocen skrila pri prijateljih.
Vojaški opazovalci pa se že sprašujejo, ali ruske zmage v Siriji ne povečujejo nevarnosti za izbruh območne vojne. Vse bolj živčni sta namreč videti Saudska Arabija in Turčija, ki morata opazovati uničevanje in milijonski izgon njihovih zaveznikov v Siriji. Še posebno turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan, na katerega pri obvladovanju begunskih tokov računa nemška kanclerka Angela Merkel, prikrito grozi, tudi svojim ameriškim zaveznikom zaradi njihove podpore Kurdom.
Ruske akcije dvigujejo prah tudi na Balkanu. Črna gora, kandidatka za članstvo v zvezi Nato, pa je po poročilu tiskovne agencije Associated Press prepovedala vstop v državo namestniku ruskega premiera Dmitriju Rogozinu, ki je pred kratkim izjavil, da bo Črna gora obžalovala pridružitev zahodni vojaški zvezi, Srbijo pa opozoril na previdnost pri včlanjevanju v Evropsko unijo tudi zaradi nevarnosti, ki jih migranti predstavljajo za ženske.
Nenadzorovano priseljevanje pa vse več težav prinaša kanclerki Angeli Merkel, ki jo voditelj sestrske CSU in bavarski ministrski predsednik Horst Seehofer obtožuje »vladavine krivice«. Kanclerka o tej obtožbi molči, Seehofer pa si je prislužil glasno ploskanje Alternative za Nemčijo, ki se ji zaradi odločnega nasprotovanja sprejemanju beguncev povečuje priljubljenost. »Poleg begunske krize zdaj res ne potrebujemo še vladne,« opozarja berlinski krščanski demokrat Thomas Heilmann. Begunski naval prinaša tudi grozljive domneve: voditelj nemškega Centralnega sveta muslimanov Aiman Mazyek ob izginotju skoraj pet tisoč mladoletnih beguncev, ki so v Nemčijo prišli brez spremstva.
