Vse pasti kupčije z Erdoğanom

Optimistično pričakovanje, da bo Turčija spoštovala pravice beguncev, vrnjenih iz Grčije.

Objavljeno
04. april 2016 22.31
Peter Žerjavič, Bruselj
Peter Žerjavič, Bruselj
Bruselj – Z vrnitvijo prvih ­neregularnih migrantov z grških otokov v Turčijo se je začelo v praksi uresničevati jedro pakta o reševanju migracijskih vprašanj, ki sta ga sredi marca sklenili EU in Ankara.

Z grških otokov Lesbos in Hios so včeraj zjutraj odpeljale v turški Dikili ladje z več kot 200 ljudmi. Med njimi naj bi bili predvsem državljani Pakistana, Bangladeša in severnoafriških držav, ki niso zaprosili za mednarodno zaščito v Grčiji. Pakt s Turčijo sicer predvideva hitre azilne postopke za vse prosilce. Razen v izjemnih primerih bodo vsi neregularni migranti, tudi Sirci, ki pridejo na grške otoke, vrnjeni v Turčijo. Za vsakega vrnjenega Sirca bo EU po zakoniti poti sprejela enega Sirca neposredno iz Turčije.

Zgornja meja tega mehanizma »eden za enega« je 72.000 ljudi. Če bo število preseženo, bo Unija preklicala mehanizem. V Nemčijo so neposredno iz Turčije preselili prvih 32 Sircev, na Finsko jih je bilo preseljenih 11. Danes naj bi prvi odšli na Nizozemsko. Osrednji cilj tega mehanizma je uničiti poslovni model tihotapcev, ki se okoriščajo s težkim položajem beguncev in organizirajo njihovo nevarno pot.

Politična, pravna in moralna vprašanja

Pri uresničevanju pakta med EU in Ankaro, s katerim je turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan postal nekakšen vratar v Bosporju, se postavljajo številna politična, pravna in moralna vprašanja. V nevladnih organizacijah, kot je Amnesty International, kritizirajo pakt s Turčijo kot nečloveško ravnanje in trgovanje z ljudmi. Poleg tega obtožujejo Ankaro, da vrača begunce v Sirijo, zato zanje nikakor ne more biti varna tretja država, v kateri so zavarovane njihove pravice. Še več, v UNHCR očitajo EU, da s politiko vračanja neregularnih migrantov krši svojo mednarodno obveznost preveriti vsak primer posebej. To v Uniji zavračajo, češ da bo vsakemu beguncu omogočena vložitev prošnje za azil v Grčiji in obravnava pritožbe na njeno zavrnitev.

V prvi fazi so sicer vračali v Turčijo zgolj gospodarske migrante in druge, ki sploh niso hoteli zaprositi za azil. Med kritikami pakta je očitek, da Grčija pred vračanjem zapira migrante v centre za pridržanje in da s svojimi zmogljivostmi še zdaleč ne more izpeljati poštenih postopkov. Zadnji teden je na grške otoke še prihajalo okoli 400 ljudi na dan. Če bo pakt z Ankaro uresničen, bodo skoraj vsi begunci vrnjeni, saj bodo njihove prošnje za azil obravnavane kot nedopustne, saj so v Grčijo prišli iz države (Turčije), v kateri imajo zagotovljeno zadostno zaščito.

Pričakovati je, da bo več neregularnih migrantov zaprosilo za azil v Grčiji. Tako ne bodo vrnjeni v Turčijo, dokler ne bo odločeno o njihovih prošnjah. Da bi Grčija lahko izpeljala zapletene azilne postopke in v njih spoštovala vse evropske standarde, bo potrebovala orjaško pomoč Frontexa in evropskega azilnega urada. Iz EU naj bi po načrtih prišlo okoli 2300 policistov, strokovnjakov za azil, prevajalcev ... V prvih dveh tednih je bilo v Grčijo napoteno le manjše število ekspertov – okoli 250.

Ukrepi Aten

V Atenah so že sprejeli kar nekaj ukrepov za uresničevanje načrta. Žariščne točke (hot spots), ki so bile sprva namenjene za obravnavo beguncev, so preoblikovali v zaprte sprejemne zmogljivosti. Tako naj bi preprečili beg migrantov, predvidenih za vračanje. Prva poročila o napetih razmerah v njih niso spodbudna. Poleg tega bodo v Grčiji morali organizirati vračanje, pri katerem utegnejo uporabiti nasilne ukrepe. Sprejeli so zakonodajo, ki omogoča zavračanje prošenj za azil tudi beguncem, ki so v Turčiji že imeli status begunca ali bi lahko zaprosili zanj.

Svoje zaveze bo morala izpolniti še Turčija, da bi pakt lahko deloval in da EU na koncu ne bo sodelovala v velikem kršenju pravic beguncev. Ankara je povedala, da bo vsem sirskim beguncem, ki bodo vrnjeni iz Grčije, podelila ali obnovila status zaščite. Sirci so v Turčiji v zadnjih letih dobivali status, četudi je Ankara v ženevski konvenciji izjema (geografska omejitev) in je pripravljena sprejemati le begunce iz Evrope. Turčija naj bi zagotavljala zaščito, primerljivo z ženevskim statusom, tudi beguncem, ki ne prihajajo iz Sirije.

Da bo Turčija voljnejša, ji je EU obljubila pomoč za begunce na njenih tleh v vrednosti 6 milijard evrov do leta 2018. Ankari se do poletja obeta še liberalizacija vizumskega režima. Eden od pogojev za takšno prelomnico v odnosih EU in Turčije je zagotavljanje pravic vseh beguncev na njenem ozemlju. Ob načrtovanem neposrednem preseljevanju 72.000 beguncev iz Turčije na podlagi sprejetih zavez članic bo predvidoma zagnana še velika prostovoljna shema preseljevanja več sirskih beguncev v evropsko »koalicijo voljnih«.

V Grčiji je po zaprtju balkanske poti obtičalo več kot 50.000 beguncev in migrantov. Živijo, denimo, v katastrofalnih razmerah v Idomeniju ob meji z Makedonijo. Upanja, da bi lahko nadaljevali pot proti severu, ni. Da bi bila Grčija razbremenjena, bi moral hitreje steči sistem premeščanja v članice Unije po sistemu kvot. Evropska komisija si želi, da bi bilo vsak mesec premeščenih 6000 ljudi. To je desetkrat več, kot je Unija premestila ljudi iz Grčije po sprejetju sistema kvot lani septembra.