Vse pogostejši glavoboli za Nato

Bruselj – Severnoatlantsko zavezništvo postopno uresničuje cilje z varšavskega vrha, na katerem so se članice letos poleti za odvračanje Rusije odločile, da bodo prihodnje leto v treh baltskih državah in na Poljskem namestile štiri bataljone s skupaj okoli 4000 vojaki.

Natovi ministri za obrambo so na zasedanju v Bruslju obravnavali napotitve vojakov v bataljone, v katerih bodo vodilne države Kanada, Nemčija, Velika Britanija in ZDA. London je, denimo, že napovedal, da bodo v Estonijo poslali tako petsto vojakov kot tudi brezpilotna letala, tanke, bojna oklepna vozila. V Wall Street Journalu je britanski minister za obrambo Michael Fallon napovedal, da Združeno kraljestvo sicer odhaja iz EU, a je še vedno zavezano evropski varnosti. Slovenija bo imele vojake v Latviji, v bataljonu pod poveljstvom Kanade.

Ravnanje Nata le odziv na poteze Rusije

Vojaki, ki bodo na nameščeni na severovzhodu zavezništva, se bodo redno menjavali. Rotacija naj bi zagotovila, da ne bo kršena temeljna listina Nata in Rusije iz leta 1997, v kateri se je zavezništvo zavezalo, da ne bo trajno nameščalo znatnih enot na vzhodu. »To je obramben, a jasen znak, da napad na eno članico pomeni napad na vseh 28 članic,« je povedala nemška ministrica za obrambo Ursula von der Leyen. V Natu po drugi strani želijo ohranjati dialog z Moskvo, razmišlja se še enem srečanju sveta Nata-Rusije.

Svoje celotno ravnanje, največjo krepitev kolektivne obrambe po koncu hladne vojne, pa obravnavajo zgolj kot odziv na poteze Rusije. »Odzivamo se odgovorno in premišljeno,« je ocenil generalni sekretar zavezništva Jens Stolteberg. Rusija kopiči enote ob mejah zavezništva, odloča se za nenapovedane vaje, njeni izdatki za obrambo so se od leta 2000 potrojili. »Rusija ni samo investirala v oborožene sile, ampak jih je tudi uporabila proti svojim sosedam,« je ugotavljal Norvežan Stoltenberg. Nato da se je moral odzvati z odvračanjem.

V zavezništvu so z zaskrbljenostjo spremljali informacije o ruskem nameščanju raket Iskander (lahko nosijo jedrske konice) v Kaliningrad in suspendiranje sporazuma z ZDA o plutoniju. Premik edine ruske letalonosilke Admiral Kuznjecov s severa proti Sredozemlju za zavezništvo ni bilo presenečenje, saj ga Moskva niti ni skrivala. Večje je bilo zanimanje, kakšna bo sestava skupine ladij. Med vprašanji, ki si jih postavljajo v zavezništvu, je, ali se bodo skupini pridružile jedrske podmornice iz Črnega morja.

Ruska letalonosilka v Sredozemlju

Cilj napotitve je po ocenah v zavezništvu preizkušanje delovanja na daljših razdaljah. Podobno je bilo lani, ko so z začetkom letalskih napadov v Siriji pokazali, da lahko delujejo v Sredozemlju. V Natu opozarjajo, »da se v 25 letih takšno ladjevje ni odpravilo na pot«. Letalonosilka Admiral Kuznjecov je bila obnovljena, tako letalski del kot rakete. Nezanemarljiv podatek za zavezništvo je, da Rusi motorjev niso prenavljali. Po ocenah diplomatov bo vzrok za glavobole plutje ruske letalonosilke na istem območju kot francoska Charles de Gaulle.

V očeh Stoltenberga ruska napotitev ladje v Sredozemlje ni nič posebnega in nič novega. Drugače je le, da bi bila lahko uporabljena kot »platforma za napade« v Alepu in Siriji nasploh, s čimer bi še pripomogla k slabšanju humanitarnega položaja. Zaradi novih razmer, kompleksnejšega in bolj varnostno zahtevnega okolja ne samo na vzhodu, ampak tudi na jugu. Nato preizkuša tudi nove prijeme na obveščevalnem področju. Tako je bil prvič imenovan pomočnik generalnega sekretarja za obveščevalno dejavnost.

Položaj bo prevzel dolgoletni nemški diplomat in nekdanji podpredsednik Zvezne obveščevalne službe (BND) Arndt Freytag von Loringhoven. Nato svoje obveščevalne službe nima. Odvisen je od informacij, ki jih pošljejo njegove članice. Z novo strukturo naj bi zagotovili povezovanje informacij civilnih in vojaških obveščevalnih služb. Tudi v Natu opažajo povečano dejavnost na propagandnem področju in pri poskusih vplivanja na razprave. »Najboljši odgovor na propagando ni še več propagande, ampak dejstva, resnica in demokratična razprava,« je prepričan Stoltenberg.