Tiskane izdaje
Medtem ko še vedno raste število beguncev, ki drastičnim razmeram navkljub še kar prihajajo na grške otoke v Egejskem morju, se je po podatkih grške policije zadnje čase opazno povečalo tudi število tistih beguncev, ki prostovoljno zapuščajo begunska taborišča in se vračajo nazaj v domovine. Eden izmed razlogov za tako odločitev beguncev, ki so v nemogočih razmerah pogosto ujeti že več kot leto ali dve, naj bi bil tudi program Mednarodne organizacije za migracije (IOM), ki taka prostovoljna vračanja beguncev spodbuja s plačilom poti, v nekaterih primerih pa tudi s 500 do 1500 evri pomoči za nov začetek življenja v domovini.
Več kot 16.000 vračajočih
Po podatkih grške policije naj bi letos tako pomoč iz programa IOM izkoristilo že več kot 16.000 beguncev, večinoma iz Pakistana, Bangladeša, Afganistana in severnoafriških držav, ki so na grške otoke pribežali čez Turčijo. Svojevrstni posebneži med temi begunci, ki se zdaj vračajo, naj bi bili po podatkih grške policije tudi migranti iz grške sosede Albanije, ki so dokončno ugotovili, da jim po »grški obvoznici« nikakor ne bo uspelo dobiti azila oziroma dovoljenj za bivanje v EU, zato prostovoljno odhajajo nazaj v Albanijo.
Novi še kar prihajajo
Vzporedno z večanjem števila migrantov, ki so obupali in se začenjajo vračati nazaj v domovine, zlasti tja, kjer so se razmere medtem vsaj nekoliko umirile, se po podatkih grške policije še vedno veča tudi število novih beguncev prišlekov. Letos so jih na grških otokih uradno registrirali že skoraj 150.000, njihovo število pa je iz meseca v mesec raslo. Če jih je še marca v povprečju prišlo 56 na dan, se je ta številka že julija povzpela na 87, avgusta se je skoraj podvojila na 156, septembra pa je bilo novih beguncev vsak dan v povprečju že več kot 200.
Zgolj zapiranje vrat ni rešitev
Razmere v še vedno prenapolnjenih begunskih taboriščih na otokih, kot sta Lesbos in Kos, so zato še vedno kritične, čeprav se grška vlada po trditvah za migracije pristojnega ministrstva trudi migrante po legalni poti redno naseljevati tudi na grškem kopnem, od koder je mogoče vse tiste, ki jim je bila pravica do azila po grških oziroma evropskih zakonih zavrnjena, v skladu s sporazumom med EU in Turčijo vrniti nazaj v Turčijo.
V grškem uradu za migracije trdijo, da je bil sporazum s Turčijo, kljub številnim kritikam, ki jih je deležen, vseeno koristen, saj tako velikega navala beguncev brez vsakršnega sporazuma sploh ne bi bilo mogoče obvladati, da pa bi si bilo treba zdaj kljub vsemu prizadevati za vsaj nekoliko bolj odškrtnjena vrata legalnega priseljevanja v Evropo. V nasprotnem primeru težav z begunci, ki se na grških otokih še vedno tarejo kljub temu, da so se nekateri začeli prostovoljno vračati, nikoli ne bo mogoče rešiti.
