Vse več zahtev po zavračanju na nemških mejah

Po ocenah poznavalcev večina politikov CDU/CSU še stoji za Merklovo, a so silvestrski napadi omajali njeno avtoriteto.

Objavljeno
13. januar 2016 21.12
Barbara Kramžar; Berlin
Barbara Kramžar; Berlin

Berlin – Z besedami, da bolečina po vsakem terorističnem napadu Evropejce le še združuje, je predsednik nemškega bundestaga Norbert Lammert odprl posebno zasedanje o silvestrskih napadih migrantov ter drugih grožnjah nemški varnosti. V samomorilskem napadu v turškem Istanbulu je umrlo deset nemških turistov, več je ranjenih.

Vse nemške parlamentarne stranke obsojajo silvestrske spolne in roparske napade v Kölnu, Hamburgu, Stuttgartu in nekaterih drugih mestih, a z različnimi poudarki. Parlamentarci opozicijskih Levice in Zelenih so v svojih nastopih obsojali tudi spolno in drugačno nasilje z nemškim predznakom in še posebno v družinah, a so vsi skupaj obsojali tudi begunce in druge migrante, ki so grdo zlorabili nemško gostoljubnost. Eni so poudarjali, da je v takšnih primerih gostoljubnost treba odpovedati, drugi se bojijo krepitve ksenofobov in rasistov.

Večina članov nemškega bundestaga pa je ploskala, ko je socialdemokratski pravosodni minister Heiko Maas napovedal novo in ostrejšo zakonodajo proti spolnemu nasilju. »Kot oče dveh hčera sem zaradi napadov besen in osupel,« je povedal državni sekretar na notranjem ministrstvu Ole Schröder, a omenil tudi pismo skupine sirskih in pakistanskih beguncev kanclerki Angeli Merkel, da so zaradi silvestrskih dogodkov ogorčeni tudi sami.

Krščanskodemokratska kanclerka ni stopila pred govorniški pult, z resnim obrazom je ostala na svojem sedežu in poslušala razpravo. Čeprav že nekaj časa poudarja nujnost »pomembnega zmanjšanja« števila beguncev v državi, tudi v njeni CDU nekateri zahtevajo več. Do večera naj bi že štirideset parlamentarcev konservativne unije CDU/CSU podpisalo zahtevo za vračanje »oseb, ki hočejo skozi varne tretje države ilegalno vstopiti v Nemčijo«. Če bodo dosegli svoje, naj bi se to zgodilo že na nemških mejah, kot določa tudi zakon o azilu.

Po ocenah poznavalcev večina politikov CDU/CSU še stoji za Merklovo, a so silvestrski napadi na nič hudega sluteče ženske omajali njeno politično avtoriteto. Nekdanji porenski ustavni sodnik Michael Bertrams jo v časopisu Kölner Stadt-Anzeiger obtožuje celo »samovladajoče kanclerske demokracije«, saj so v parlamentarnih demokracijah za takšne odločitve pristojni parlamentarni predstavniki ljudstva. Drugi nemški opazovalci priporočajo čim hitrejšo ponovno uvedbo nekakšnega stalnega bivališča za tiste migrante, ki živijo od državnih prispevkov in socialne pomoči. Bivališče bi določale oblasti in tako preprečevale ustvarjanje mestnih getov, kjer se migranti držijo bolj zase in ignorirajo integracijo.

V ozadju silvestrskih dogodkov je celo nemški pravosodni minister domneval organizirano akcijo, a je doslej še ni dokazal, povsem mogoče pa je, da so se nasilneži dogovorili na družbenih omrežjih. Medtem pa je preiskavo o istanbulskem atentatu sprožilo tudi nemško državno tožilstvo. Iz Turčije poročajo, da naj bi bil samomorilski atentator 27-letni Sirec, ki je le nekaj dni prej zaprosil za azil.