Vsega je kriv kmetijski minister

Nemški kmetijski minister Christian Schmidt je priznal, da je v Bruslju delal na svojo roko.

Objavljeno
28. november 2017 22.28
Barbara Kramžar, Berlin
Barbara Kramžar, Berlin
Berlin – Nemški kmetijski minister Christian Schmidt je priznal, da je v Bruslju po lastni presoji glasoval za petletno podaljšanje dovoljenja za herbicid glifosat. Socialdemokrati so kljub temu še naprej besni na kanclerko Angelo Merkel. Nova velika koalicija se maje, še preden so se sploh začeli resno pogajati o njej.

»To ne ustreza usmeritvam zvezne vlade,« je krščanskodemokratska prvakinja Angela Merkel, ki do dogovora o novi vodi izvršno nemško vlado, okrcala krščanskosocialnega kmetijskega ministra Christiana Schmidta, ki je s soglasjem za petletno podaljšanje dovoljenja v EU za herbicid glifosat zelo razburil njeno morebitno koalicijsko partnerico SPD. Nemčija se je v EU več let vzdržala glasovanja o sredstvu za zatiranje plevela, ki je trn v peti okoljevarstvenikom, in socialdemokratski politiki z ministrico za okolje Barbaro Hendricks so bili prepričani, da bo tako tudi zdaj.

Bavarski politik Schmidt še naprej verjame, da je njegova odločitev za glifosat prava ter da socialdemokrati pretiravajo s kritikami, saj mu že njegov položaj narekuje samostojno odločanje o pomembnih vprašanjih »v dobro države«. Odločitev za podaljšanje dovoljenja za herbicid glifosat je po njegovem stvar stroke, saj se mnogi strokovnjaki ne strinjajo z oceno Mednarodne agencije za raziskave raka o verjetnem rakotvornem delovanju glifosata, poleg tega v nemškem kmetijskem združenju menijo, da za v konvencionalnem kmetijstvu po svetu široko uporabljan herbicid še ni pravega nadomestila. Schmidt je poudaril tudi omejitve pri uporabi glifosata, ki jih je dosegel in jih sicer ne bi bilo, saj je bila evropska komisija že pred glasovanjem odločena nadaljevati uporabo spornega herbicida.

Kanclerkin obračun z onesnaženim zrakom

Angela Merkel je poudarila, da se kaj takega ne sme več ponoviti, tudi zato, ker je Schmidtovo glasovanje tik pred začetkom pogajanj o morebitni ponovni veliki koaliciji zelo razjezilo socialdemokrate. Zato pa je s svojimi socialdemokratskimi ministri bolje sodelovala v nujnem obračunu z onesnaženim zrakom, zlasti dizelskimi izpuhi, zaradi katerih desetinam nemških mest grozi prepoved ali resna omejitev avtomobilskega prometa. Nemška organizacija Deutsche Umwelthilfe (DUH) že toži 19 nemških mest in pripravlja tožbe še za desetine drugih, decembra pa državi grozi tudi tožba evropske komisije.



Bavarski politik Schmidt (levo) še naprej verjame, da je njegova odločitev za glifosat prava. Foto: Michael Sohn/AP

Da bi to preprečili, je vlada včeraj povabila v Berlin okrog 30 predstavnikov mest in občin ter jim namenila takojšnjo pomoč v višini milijarde evrov. Nemške lokalne skupnosti so se že septembra dogovorile o skladih za boj proti onesnaženju zraka, a doslej vanje ni priteklo dovolj denarja, zato bo zdaj priskočila na pomoč zvezna vlada. Danes dogovorjena milijarda evrov bo med drugim namenjena za prehod na električna vozila pri transportu, dobavi, taksijih in najetih vozilih, za prilagoditev dizelskih avtobusov čistejši vožnji in digitalizacijo prometnih sistemov za bolj tekoč promet.

Najnovejši avtomobilski vrh naj bi za vsako ceno preprečil prepovedi dizelskih avtomobilov, ki ob visoki onesnaženosti z dušikovim oksidom grozijo mestom od Stuttgarta do Kölna. Spodbujali bodo tudi odpiranje polnilnih postaj za električna vozila, še posebej pa naj bi pomagali mestom z rečnim ali morskim ladijskim prometom.

Prepiri in stari demoni

Po prepričanju strokovnjakov celo tako visoka vsota ne bo dovolj za obračun z dizelsko in drugo onesnaženostjo zraka v nemških mestih, vlada pa računa, da bodo del denarja zagotovili tudi proizvajalci avtomobilov. Za zdaj se s tem strinjajo le nemška podjetja, kot so Volkswagen, Mercedes in BMW, večina tujih raje prikimava izjavi tiskovnega predstavnika francoskega Renaulta, da njihova naloga ni sodelovanje v nacionalnih programih za spodbujanje infrastrukture. V francoskem koncernu PSA, ki je nedavno prevzel avtomobilsko podjetje Opel, verjamejo, da se onesnaženje z dušikovim oksidom in drugimi strupenimi plini ne ustavi na mejah posameznih držav in bi morali zato delovati na nadnacionalni ravni.

Če se že upira avtomobilska industrija, se o ukrepih proti dizelskim izpuhom vsaj politiki ne prepirajo tako ogorčeno kot o glifosatu. Ti prepiri dodatno zastrupljajo nemško politično prizorišče in med najglasnejšimi ugovori socialdemokratov je časopis Bild objavil fotografijo kanclerkinega lističa z besedami »temeljitost pred hitrostjo« ter »Nemčija« in »Evropa«. V najbolj branem nemškem časopisu domnevajo, da so to osrednje točke pogajanj za novo veliko koalicijo, čeprav navajajo tudi neimenovane vire, po katerih konservativci vanjo ne bodo vstopili za vsako ceno. Medtem pa nemško prvakinjo lovijo stari demoni. V vestfalski Alteni je nasprotnik njene begunske politike z nožem napadel in hudo ranil župana Andreasa Hollsteina, še enega krščanskodemokratskega zagovornika priseljevanja.