Tiskane izdaje
Na prvem uradnem obisku v Beogradu je albanski premier pozval Srbijo k priznanju Kosova, današnji obisk srbskega premiera v Tirani pa je pokazal, da Beograd vztrajno ohranja mit o oblikovanju velike Albanije. Najpomembnejše je, da sta Srbija in Albanija prekinili skoraj sto let tišine.
Srbskega premiera so v Tirani pričakali z najvišjimi državnimi častmi, njegov obisk pa zaznamujejo tudi strogi varnostni ukrepi. Njegovo vozilo je od letališča spremljal skozi mesto vojaški helikopter, policisti pa so bili postavljeni na vsakih 50 metrov. Namen dvodnevnega obiska je izboljšanje krhkih odnosov med državama, ki so pomembni za stabilnost na Balkanu. Odnosi med Srbijo in Albanijo so napeti tako zaradi Kosova kot zahtev albanske manjšine v Srbiji po večji avtonomiji. Prvi obisk srbskega premiera v Albaniji v zgodovini se je zgodil pol leta po obisku albanskega premiera v Beogradu, ki je bil prvi obisk kakega predsednika albanske vlade v Srbiji v 68 letih.
Aleksandar Vučić je pojasnil, da imata Srbija in Albanija različna stališča o Kosovu. Čeprav je dejstvo, da Beograd obravnava Kosovo kot sestavni del Srbije, Tirana pa ga priznava kot neodvisno državo, je Vučić opozoril, da problemov ni mogoče rešiti z vojno, temveč z dialogom. Izrazil je prepričanje, da so dobri odnosi med državama pomembni za usodo Zahodnega Balkana. Srbija obravnava in bo še naprej obravnavala Kosovo kot sestavni del, je poudaril Vučić. Ne glede na to je prepričan, da morata Srbija in Albanija glede Kosova najti skupni jezik in ne smeta zaostrovati odnosov.
Gora težav
Edi Rama je poudaril, da sta Srbija in Albanija, kljub različnim stališčem, zavezani miru in ključni za ohranitev miru v regiji. Čeprav je med njima gora težav, se je zavzel za odmrznitev odnosov in zagotovil, da se bodo potrudili ublažiti razlike. Izrazil je željo, da bi Srbija storila več za Albance na območju Preševa. Dejal je, da si želijo, da bi z njimi ravnali kot s Srbi na severu Kosova.
Po njegovih besedah predstavlja dialog Beograda s Prištino o normalizaciji odnosov vrata za odpiranje novega poglavja v odnosih med Srbijo in Albanijo. Nadaljevanje dialoga je po njegovem ključno za celotno regijo. Izrazil je prepričanje, da lahko Albanija in Srbija, Albanci in Srbi naredijo za Balkan to, kar sta Francija in Nemčija ne glede na prelito kri naredili za Evropo po drugi svetovni vojni. Sklenil je z besedami: »To nas hrabri, da gremo tudi mi naprej v izgradnji sožitja, ne glede na verske in druge razlike.« Na koncu je izrazil željo po regiji brez meja.
O preletu daljinsko vodenega kvadrokopterja z zastavo velike Albanije pred pol leta na nogometni tekmi med albansko in srbsko reprezentanco v Beogradu je Vučić menil, da provokacije ni mogoče vzeti kot šalo. Poudaril je, da se z zastavo velike Albanije ne gre šaliti in da je to bil politično organiziran incident, ki je slabo vplival na odnose med državama.
O incidentu s kvadrokopterjem je Rama namreč izjavil, da velika Albanija za Albance ni ne vizija, ne projekt in ne program. Zato ne razume, zakaj se Srbi tako jezijo zaradi zastave velike Albanije, kajti če bi Albanci namesto nje videli zastavo velike Srbije, tega ne bi vzeli resno in bi se na ves glas smejali.
O prelivanju krvi v Kumanovu je Rama dejal, da so dogodki spomnili na krhkost miru v regiji in na celotnem Balkanu. Na koncu je pribil, da je za Albanijo, ki spremlja razvoj dogajanja, še posebej, ko gre za Albance v Makedoniji, ogrožanje ozemeljske celovitosti katerekoli države nesprejemljivo.
