Vzhodne kršiteljice na sodnem tnalu

Med članicami že nekaj več solidarnosti, prenova azilnega sistema EU pa še na političnih brezpotjih.

sre, 06.09.2017, 20:00

Slovenija v zgornji polovici

Slovenija je do zdaj v evropskem mehanizmu premestitve sprejela 217 ljudi iz Italije in Grčije, kar pomeni 38,3 odstotka naše zaveze, da bomo do konca 2017 prevzeli 567 prosilcev za azil. Na ministrstvu za notranje zadeve priznavajo, da je dinamika prihodov počasnejša od predvidene, a smo po deležu vseeno v zgornji polovici članic EU.

Do konca avgusta so pristojni odločili o 185 prošnjah za mednarodno zaščito - 171 ljudem so priznali status begunca (119 državljanom Sirije, 12 Iraka, 34 Eritreje in šestim osebam brez državljanstva), osem državljanom Sirije so dali subsidiarno zaščito, petim Iračanom so prošnje zavrnili. 

Tisti, ki so še v postopkih pridobivanja statusa, so nastanjeni v azilnem domu na Viču ali njegovih izpostavah v Logatcu in na Kotnikovi, tisti, ki ga že imajo, pa večinoma po integracijskih hišah v Ljubljani in Mariboru, nekateri pa že na zasebnih naslovih. Dobili pa smo tudi podatek, da je od 217 premeščenih na ozemlju Slovenije 172 ljudi, ostali so odšli naprej. B. H.

Bruselj – Evropska komisija je že junija sprožila postopke proti Češki, Madžarski in Poljski, ker da z zavračanjem prosilcev za azil iz shem premeščanja ne spoštujejo zakonodaje Unije. Grozi jim tudi postopek pred sodiščem EU, ki lahko sprejme denarne kazni proti kršiteljicam pravnega reda.

V Bruslju so sicer kar zadovoljni z uresničevanjem sheme in prepoznavajo pozitivna gibanja, čeprav so članice pred iztekom dveletnega roka daleč od cilja. »Vrata so še vedno odprta,« je ocenil evropski komisar za migracije Dimitris Avramopulos. Vse članice je pozval, naj izpolnijo zaveze. V Grčiji na premestitev namreč čaka 2800 ljudi, v Italijo pa še vedno prihaja veliko ljudi. Po komisarjevih besedah članice ne bi smele odlašati, saj obe državi potrebujeta pomoč takoj. Slovenija je do zdaj sprejela 45 ljudi iz Italije in 172 iz Grčije. Skupaj bi jih morala 567.

Med vsemi članicami je vse predvidene prosilce iz kvote sprejela le Malta. Med uspešnejšimi so še Finska, Latvija, Litva, Luksemburg in Švedska. Premeščanje je bilo zamišljeno za begunce iz držav, kakršne so Eritreja, Irak in Sirija. Po drugi strani je med ljudmi, ki prihajajo iz Italije, po zaprtju balkanske poti spet glavne vstopne točke, največ (gospodarskih) migrantov iz Afrike, ki ne izpolnjujejo pogojev za zaščito in ne morejo biti premeščeni. Prizadevanja EU so usmerjena v preprečevanje prihodov ljudi iz Afrike v Evropo in vračanje vseh, ki ne izpolnjujejo pogojev za zaščito, v njihove domovine.

Temelj še vedno dublinska ureditev

Z odločitvijo sodišča EU o kvotah so se še bolj odprla vrata za prenovo azilnega sistema EU. Njegov temelj je še vedno stara dublinska ureditev, po kateri je za obravnavo prosilca najprej pristojna država, v kateri je stopil na evropska tla. Evropska komisija je sicer že lani spomladi predlagala nove rešitve, po kateri bi se v primeru prihoda več ljudi v članice na zunanji meji samodejno sprožil sistem njihovega premeščanja po Uniji. Po osnovnem predlogu bi morali za vsakega prosilca iz kvote, ki ga članica ne bo sprejela, plačati 250.000 evrov »solidarnostnega prispevka« članici, ki bi prevzela odgovornost zanj.


Za povečavo kliknite na infografiko.

Med članicami potekajo naporne razprave o prenovi azilnega sistema, predvsem glede načina zagotavljanja solidarnosti, a preboja še ni bilo. Po optimističnih napovedih bo nov sistem določen do konca leta. Julija je sodišče EU sicer odločilo, da dublinska pravila veljajo tudi v izrednih okoliščinah množičnega prihoda ljudi, kar se je dogajalo med begunsko krizo jeseni pred dvema letoma. Sodniki so odločili, da je Hrvaška odgovorna za obravnavo prošenj za mednarodno zaščito oseb, ki so množično prestopile njeno mejo med begunsko krizo v letih 2015 in 2016.

Za vzhodne članice sporen postopek pri sklepu o kvotah

Med odločanjem o obveznih kvotah pred dvema letoma za sklep niso glasovale Češka, Madžarska, Romunija in Slovaška. Takšne kočljive odločitve se v EU, predvsem na področju notranjih zadev, praviloma sprejemajo s soglasjem. Nasprotnicam se je kmalu – ko je vajeti v državi prevzela nacionalkonservativna vlada – pridružila še Poljska. Madžarski in slovaški argument pred sodiščem je bil, da je bil sklep o kvotah neprimerno sprejet, saj da bi moral skozi celoten zakonodajni postopek. Tudi vsebinsko sta ga izpodbijali, češ da se z njim nič ne rešuje.

Ena od posledic begunske krize je, da se je več članic na čelu z Nemčijo odločilo za uvedbo nadzora potnikov na schengenskih notranjih mejah. Zadnji v Bruslju odobreni nadzor se bo sicer iztekel novembra, a iz Berlina in z Dunaja že prihajajo napovedi podaljšanja ukrepa; evropska komisija pa pripravlja prenovo schengenskega zakonika.

Le Bratislava bo sodbo spoštovala

V vzhodnoevropskih »upornicah« so se različno odzvali na odločitev najvišjega evropskega sodišča o zavrnitvi madžarske in slovaške tožbe proti kvotam za razporejanje beguncev po Uniji. V Bratislavi so se s stisnjenimi zobmi vdali v usodo, v Budimpešti in Varšavi pa zatrjujejo, da se ji ne bodo uklonili.

Slovaški socialdemokratski predsednik vlade Robert Fico, ki je še pred slabim letom govoril, da je ideja o solidarnostnem premeščanju pribežnikov mrtva, je danes dejal, da bo njegova država nerada, a vseeno izpolnila razsodbo in sprejela dodeljeno ji kvoto prosilcev za azil. Ponovil je, da se hoče Slovaška uvrščati v jedro EU in pokazati solidarnost, toda to ne spreminja njegovega trdnega prepričanja, da je sistem kvot krivičen, ker ljudi sili, da se morajo naseliti tam, kjer se nočejo: »Begunci nočejo priti na Slovaško. Ali naj zgradimo zidove, da jih bomo zadržali pri nas?«

Na Madžarskem odziv ni bil tako pohleven. Budimpešta se bo z vsemi pravnimi sredstvi borila proti tej absolutno nesprejemljivi in nezaslišani sodbi, je napovedal zunanji minister Peter Szijjártó. Po njegovih besedah odločitev sodišča ne le da ogroža varnost vse Evrope, z njo da so »politiki posilili evropsko zakonodajo in evropske vrednote«. Napovedal je, da kljub sodbi njegova država ne bo klonila. »Če bo evropska komisija še naprej vsiljevala institut obveznih kvot za preselitev, se bomo še naprej borili proti temu,« je dejal Szijjártó. Po njegovih napovedih se pravi boj začenja šele zdaj, ko bo »Budimpešta uporabila vsa pravna sredstva, da bi zagotovila, da ne bo sprejeta nobena odločitev o tem, kdo lahko vstopi na Madžarsko«.

Nepričakovano podporo je dobil iz Poljske, ki je septembra 2015, ko so na srečanju notranjih ministrov EU sprejeli odločitev o solidarnostni premestitvi 120.000 na staro celino že prispelih prosilcev za azil, ni bila med štirimi vzhodnoevropskimi upornicami (poleg Madžarske in Slovaške sta bili proti kvotam še Češka in Romunija), ki so jih druge članice preglasovale.

Zagovornicam ostre protipribežniške politike se je Poljska pridružila šele dober mesec pozneje, ko je na parlamentarnih volitvah zmagala še bolj populistična desnica, kot je bila prej na oblasti. Na obravnavi pred najvišjim evropskim sodiščem, ki se je začela maja, so le poljski predstavniki podpirali madžarska in slovaška stališča. »Odločitev sodišča absolutno ne bo spremenila stališč, ki jih ima poljska vlada do migrantske politike,« je izjavila predsednica poljske vlade Beata Szydło. Napovedala je, da zaradi »varnostnih razlogov« njena država tudi v prihodnje ne bo sprejemala pribežnikov.

Prijavi sovražni govor