Vzhodnoevropske članice se resno pripravljajo na obrambo

Zaradi ukrajinske krize in strahu­ pred Rusijo se v večini vzhodnoevropskih članic Nata že nekaj časa vrstijo manevri, med katerimi zaveznice skupaj­ z ZDA preverjajo svojo vojaško­ pripravljenost in obrambo pred morebitnim napadom »velike sosede«.

Po končanih zavezniških manevrih »Atlantic Resolve« (Atlantska odločnost), ki so potekali na Poljskem, v Estoniji in Litvi in po katerih so se ameriški oklepniki demonstrativno odpravili na skoraj 1800 kilometrov dolgo pot skozi naselja vzhodnoevropskih članic vse do svojega matičnega oporišča v Nemčiji, je pred kratkim nove manevre napovedalo češko obrambno ministrstvo. Vojaške vaje naj bi trajale od 22. junija do 3. julija, na njih pa naj bi sodelovale enote iz Češke, ZDA, Madžarske, Litve in Slovaške. Vaje bodo potekale na vojaškem poligonu Boletice na jugozahodu Češke, prvič pa nameravajo med vajami na češkem ozemlju testirati tudi izstrelke kratkega dosega ­vrste zemlja-zrak.

Po poročanju medijev naj bi češka in litovska armada na vajah sodelovali z raketami vrste RBS-70, Slovaki z raketnim sistemom igla in Madžari z raketami vrste mistral, ameriški vojaki, ki naj bi usklajevali vse te dejavnosti, pa naj bi preverili predvsem elektronsko varnost poveljniškega centra v Stari Boleslav blizu Prage in komunikacijske povezave tega centra z vsemi na vajah sodelujočimi armadami zavezništva. Med vajami naj bi menda simulirali letalski napad na eno izmed evropskih članic Nata in demonstrirali učinkovitost obrambe zavezništva pred tovrstnimi napadi.

Vzhodnoevropske članice Nata, ki se zaradi bližine ukrajinskega konflikta in slabih zgodovinskih izkušenj z nekdanjo Sovjetsko zvezo čutijo vse bolj ogrožene, se očitno zelo resno pripravljajo na obrambo pred morebitnim napadom. Dober dokaz, kako zares so nekatere med njimi vzele »rusko grožnjo«, je Litva, ki je pred kratkim znova uvedla vojaško obveznost. Čeprav ima država kar trikrat manj ruskega prebivalstva od sosednje Latvije, kjer je Rusov skoraj tretjina, se je parlament v Vilniusu »iz varnostnih razlogov« z veliko večino odločil za vključevanje civilistov v obrambne načrte države.

Litva je vojaško obveznost sicer ukinila leta 2008, zdaj pa naj bi v petih letih iz varnostnih razlogov vsako leto za najnujnejšo obrambo države znova usposobila od 3000 do 3500 civilistov. Po besedah obrambnega ministra bo začasna ponovna uvedba vojaške obveznosti državi omogočila ustrezno okrepitev armade in vzpostavitev nujno potrebne rezervne sestave, kar tudi po izjavah predsednice države Dalie Grybauskaitė po novem »zaradi groženj na mejah ni več le prioriteta litovske politike, ampak njena dolžnost«.

Ker se vojaška napetost na vzhodnih mejah zavezništva kljub intenzivnim diplomatskim prizadevanjem za ohranitev mirovnega sporazuma iz Minska krepijo in ker svoje manevre na Krimu, v Kaliningradu, na Baltiku in v Črnem morju nadaljujejo tudi ruske oborožene sile, ki naj bi po nekaterih podatkih celo podvojile število sodelujočih vojakov, Natove priprave na učinkovitejšo vojaško obrambo potekajo tudi na južnem delu »vzhodne fronte«.

Parlament v Sofiji je konec minulega tedna izglasoval zakon, po katerem bodo tudi v Bolgariji lahko na novo ustanovili vojaški poveljniški center Nata. Gre za enega izmed šestih medsebojno povezanih centrov, s katerimi naj bi zavezništvo prihodnje leto okrepilo svoje vzhodno krilo in z njimi še tesneje povezalo vse svoje vojaške dejavnosti. Ker bo zasedba poveljniškega centra, ki bo usklajeval sodelovanje Natovih armad, mednarodna, bolgarska ustava pa domačim vojakom na domačih tleh ne dovoljuje delovanja pod tujim poveljstvom, je moral z ustanovitvijo centra in novim načinom poveljevanja soglašati tudi bolgarski parlament.