Tiskane izdaje
Poljska, Češka, Slovaška in Madžarska nameravajo 15. februarja na nekakšnem posebnem »vrhu« vzhodnoevropske četverice uskladiti svojo politiko do zavračanja beguncev in oblikovati skupne zahteve pred uradnim vrhom EU, ki bo o tem razpravljal tri dni kasneje, 18. in 19. februarja.
Vse štiri članice tako imenovane višegrajske skupine so se po amsterdamskem zasedanju notranjih ministrov Evropske unije očitno odločile, da bo treba zadeve vzeti v svoje roke. Grčija je po njihovem prepričanju povsem odpovedala, zato bo treba poiskati nove rešitve. Češka in Slovaška, ki krivdo za še vedno neustavljiv val beguncev valita predvsem na Grčijo in Turčijo in na neučinkovito bruseljsko dogovarjanje z njima, se zato znotraj varšavske skupine odločno zavzemata za takšno rešitev, ki bi v prihodnje zagotavljala varovanje evropskih zunanjih meja tudi brez Grčije.
»Videti je, da je Grčija že dolgo tega povsem obupala nad tem, da bi lahko zavarovala svoje meje s Turčijo,« je po pisanju Spiegla v pogovoru s svojim slovaškim kolegom Robertom Ficom v Bratislavi dejal češki premier Bohuslav Sobotka. Povsem nedejavna je po njunem skupnem prepričanju tudi Turčija, ki zato ne more biti kredibilna, kaj šele zanesljiva evropska partnerica. Zadeve bo torej treba zastaviti drugače, saj je nujno poiskati nadomestno rešitev, trdijo v Pragi, kjer bodo 15. februarja zato organizirali posebno srečanje štirih premierov višegrajske skupine. Ti naj bi se med tem »mini vrhom« medsebojno uskladili o skupnem nastopu na tako imenovanem begunskem »velikem vrhu« šefov držav ali vlad Evropske unije, ki bo potekal tri dni kasneje.
Štiri vzhodnoevropske članice Unije so po prepričanju Fica in Sobotke veliko bolj odločne branilke schengenskih pravil kot vse preostale članice EU, zato se mora v primeru, »ko Evropska unija ni dovolj dejavna, namesto nje aktivirati višegrajska skupina«, je dejal slovaški premier Robert Fico. Schengenski prostor je po njegovih besedah ena največjih dragocenosti evropskega sodelovanja, zato je treba »nujno ubraniti« vse pridobitve, ki so jih EU prinesli schengenski sporazumi. Med drugim tudi z okrepljeno podporo Makedoniji in Bolgariji.
Evropski notranji ministri so v ponedeljek med svojim zasedanjem v Amsterdamu sicer ugotovili nekaj podobnega, le da ne s tako ostrim tonom do Grčije in Turčije, ki še vedno čaka na tri milijarde evrov obljubljene evropske pomoč pri zadrževanju beguncev z Bližnjega vzhoda. Evropska unija namreč razen tiste milijarde, ki naj bi jo zagotovila iz bruseljskega proračuna, še vedno ni sposobna z ustreznim finančnim sodelovanjem članic, tudi višegrajske skupine, zbrati preostalih dveh milijard evrov, ki ju je za pomoč pri obvladovanju begunske krize prav tako obljubila Ankari.
Po zasedanju notranjih ministrov EU in njihovem pozivu Atenam, naj Grčija končno bolje zavaruje svoje meje, se je tudi zaradi ostrih zahtev višegrajske skupine že oglasil tudi grški minister za migracije. Bruselj in vse članice EU je direktno vprašal, kako si predstavljajo tako poostreno zaščito grških (evropskih) zunanjih meja in zaporo obal za begunce, ki jih dan za dnem v razpadajočih čolnih naplavlja morje. Vsak pomorec in vsaka država je po njegovih besedah dolžna iz morja rešiti ljudi, ki so se znašli v težavah. »To dolžnost ji nalaga mednarodno pravo, pomorsko pravo, ženevska konvencija, evropsko pravo, navsezadnje pa tudi grški zakoni.« Druge možnosti, razen če jih brezvestno pustimo, da se utopijo, ni.
