Tiskane izdaje
Berlin − V nemških deželah Baden-Württemberg, Porenje-Pfalško in Saška-Anhalt bodo volili šele konec tedna, če trende napovedujejo včerajšnje občinske volitve v Hessnu, pa se lahko CDU kanclerke Angele Merkel in SPD podkanclerja Sigmarja Gabriela treseta za svoj položaj v deželah in državi.
V osrednjenemški deželi s skoraj šestimi milijoni prebivalcev so po združitvi vseh občinskih rezultatov še vedno v vodstvu krščanski demokrati z 28,2 odstotka oziroma socialni demokrati z 28 odstotki, a sta stranki zvezne vladne koalicije v primerjavi s prejšnjimi volitvami pošteno izgubili, nacionalistična Alternativa za Nemčijo, ki jo oboji zavračajo kot preveč skrajno, pa je s 13,2 odstotka premagala celo Zelene, ki se bodo morali po več kot osemnajstih odstotkih iz leta 2011 zadovoljiti z 11,6 odstotka.
Ti rezultati še ne bodo ogrozili krščanskodemokratskega deželnega premiera Volkerja Bouffierja in njegove črno-zelene vlade, prve takšne v Nemčiji, saj so izidi na deželni ravni le informativni in je do pravih deželnih volitev še nekaj časa, v mestu Frankfurt pa takšna koalicija ne bo imela več večine. Čeprav so volivci ocenjevali tudi lokalno politiko, še posebej šolsko, pa so tudi v berlinski palači Konrada Adenauerja, kjer deluje zvezna CDU, mnogi upali na uveljavitev takšnega vzorca drugje v državi, zdaj pa se morajo sami bati resne konkurence na skrajni desnici, kamor uvrščajo Alternativo za Nemčijo.
Za etablirane nemške stranke je še posebej šokantno, da takšnega rezultata tudi marsikje v Hessnu niso pričakovali, vsaj socialdemokratski župan hessenške prestolnice Wiesbaden je šokiran nad šestnajstimi odstotki za AfD, v občinah, kjer AfD ni nastopala, pa je pridobivala liberalna FDP ali celo neonacizma obtožena NPD. Če se bodo tudi volivci treh pomembnih dežel, ki bodo volile v nedeljo, odločili za kaznovanje sredinskih strank, kanclerko Angelo Merkel čaka zveneča zaušnica njene begunske politike.
