Tiskane izdaje
Berlin - »Pričakujem dejansko uresničenje korak za korakom tistega, kar smo se na zadnjem Evropskem svetu dogovorili z vsemi osemindvajsetimi članicami,« nemška kanclerka Angela Merkel nadaljuje s počasnim, a vztrajnim buldožerskim pristopom do begunske krize. Ta izziv lahko premagamo le skupaj, meni, njeni kritiki pa obtožujejo, da tudi le v skladu z njenimi predlogi.
Krščanskodemokratska političarka v pogovoru za časopis Bild am Sonntag zavrača mnenje svojega tesnega strankarskega sopotnika in velikega kritika njene begunske politike Horsta Seehoferja, da je prelomila z lastno begunsko politiko. Bavarski premier, ki je nedavno demonstrativno obiskal Madžarsko, znamenja velikega preloma vidi v kanclerkinem zavračanju direktnega sprejemanja beguncev iz Grčije, potem ko jih je septembra sprejela iz Madžarske. »To ni sprememba usmeritve,« odgovarja Merklova. »Danes, šest mesecev kasneje, je položaj drugačen, saj si Grčija skupaj z evropskimi partnerji prizadeva za človeka dostojno oskrbo, na Madžarskem je bilo drugače.« Za okrog trideset tisoč beguncev, ki se zdaj nahajajo tam, bo Grčija »z našo podporo« lahko poskrbela, verjame nemška kanclerka.
Tudi Nemčija po njenem prepričanju ni preobremenjena z begunci in zato ne bo popuščala pri politiki uravnoteženega proračuna. »Proračun brez novih dolgov je še posebno v državi s starajočim se prebivalstvom razumen.« Merklova s tem zavrača zahteve koalicijskih socialdemokratov po novih socialnih projektih za običajne Nemce, komaj teden dni pred pomembnimi volitvami v deželah Baden - Württemberg, Porenje - Pfalško in Saška Anhalt pa je ostro obsodila vse bolj prominentno in beguncem nasprotujočo Alternativo za Nemčijo. »AfD je stranka, ki ne zbližuje družbe in ki ne ponuja nobenih primernih rešitev za težave, ampak le podžiga predsodke ter razdvaja.« Merklova zavrača pavšalno obsojanje beguncev zaradi zločinskih dejanj nekaterih, a morajo storilci za svoja dejanja odgovarjati.
Velik del »evropske rešitve« begunske krize pa temelji na dobri volji Turčije, s katero se bodo voditelji EU dogovarjali v ponedeljek. Po kanclerkinih besedah se bodo osredotočili na razporeditev že dogovorjenih treh milijard evrov za zajezitev migracij proti Evropi, veliko zanimanja pa vzbujajo tudi poročila, da naj bi bila Turčija pod določenimi pogoji prevzemala tako imenovane gospodarske begunce, ki bi jih vračali iz Grčije. Nemška javnost z zanimanjem opazuje tudi predlog turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdoğana za »begunsko mesto« na sirski strani meje s Turčijo.
Po policijskem zavzetju časopisa Zaman pa del nemške javnosti verjame, da Berlin skupaj z drugimi prestolnicami EU v Turčiji priročno pozablja na svoja načela. »EU se je potisnila v fatalno odvisnost od Erdoğana,« obsoja zelena političarka Claudia Roth. »Ne smemo biti za ves svet razsodniki za človekove pravice,« pa notranji minister Thomas de Maizière v intervjuju za časopis Passauer Neue Presse opozorja na velika človekoljubna prizadevanja Ankare, ki je sprejela 2,5 milijona beguncev iz sirskih kriznih območjih. Nemški notranji minister skupaj z italijanskim kolegom Angelinom Alfanom predlaga reforme dublinskih uredb za podeljevanje azila, ki bi prinesle dejanski skupni evropski sistem.
