Tiskane izdaje
Berlin – »Če vlada v Atenah ne bo končno bolj ukrepala za zavarovanje zunanjih meja, bo treba javno razpravljati o začasni izključitvi Grčije iz schengenskega območja,« je v nemškemu časopisu Welt am Sonntag ocenila avstrijska notranja ministrica Johanna Mikl-Leitner. »Da grško-turške meje ni mogoče nadzorovati, je mit.«
Grška mornarica je med najmočnejšimi v Evropi in pod civilnim nadzorom lahko nadzoruje tudi migracijske tokove, v spletni objavi članka ocenjuje avstrijska ljudska političarka. »Potrpežljivost številnih Evropejcev se bliža koncu, veliko se je govorilo, zdaj je končno treba ukrepati. Gre za varovanje stabilnosti, reda in varnosti v Evropi.«
Nemška kanclerka Angela Merkel se je v petek o korenitem zmanjšanju begunskih tokov pogovarjala s turškim premierom Ahmetom Davutoğlujem, a je že novembra tudi sama omenila, da je med članicama vojaške zveze NATO Grčijo in Turčijo le nekaj kilometrov morja. »Najti moramo rešitve za boljše zavarovanje zunanjih meja Evropske unije.«
Po poročilih iz Berlina se Nemčija, Avstrija, Belgija, Švedska in Danska zavzemajo za podaljšanje nadzora nad mejami po obdobju, ki ga določajo schengenska pravila, kanclerka Angela Merkel pa je v petek tudi svojih strankarskim kolegom obljubila, da bo število prebežnikov letos občutno manjše: »Na tem delamo z vso močjo.«
Nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmmeier se je na besede avstrijske ministrice odzval kritično, češ da je izključitev države »psevdorešitev«, ki ne bo prinesla napredka, predvsem pa ne bo zmanjšale pritoka prebežnikov, temveč bo le delila Evropo.
Vodja nemške diplomacije je še dodal, da brez solidarnosti ne bo rešitve begunske krize: »Nasprotno, vsi moramo vleči v isto smer in vse sile usmeriti v boj proti vzrokom, zaradi katerih begunci zapuščajo domovino, v krepitev zunanjih meja unije ter pravično porazdelitev prosilcev za azil po Evropi,« je zatrdil.
