Z evropsko vojaško pomočjo nad afriške begunce

Če hočemo ustaviti pohod ­islamskega ekstremizma v zahodni Afriki, zlasti v tako imenovani sahelski coni, moramo­ nadaljevati krepitev tamkaj že prisotnih evropskih vojaških sil, ki zdaj štejejo približno 5000 mož, pa tudi vojaško pomoč tamkajšnjim oblastem, da se bodo zmožne samostojno postaviti po robu ekstremizmu, kriminalu in revščini, ki so ključni razlogi za migracije čez Sredozemlje in v Evropo. 

To sta med turnejo po sahelskih državah, vključenih v skupino »G5-Sahel«, ki jo sestavljajo Niger, Mali, Mavretanija, Burkina Faso in Čad, poudarili nemška obrambna ministrica Ursula von der Leyen in njena francoska kolegica Florence Parly. Turnejo po nestabilnih afriških državah, iz katerih in prek katerih prihaja največ beguncev, ki se na koncu kot »ljudje iz čolnov« izkrcajo na evropskih sredozemskih obalah, sta ministrici delno opravili skupaj, delno pa vsaka zase. Nemška obrambna ministrica je ob koncu poti v Maliju posebej poudarila, da bi morala celotna regija dolgoročno postati sposobna »sama skrbeti za varnost svojega prebivalstva«, kar bi precej omililo tudi migracijske pritiske na Evropo. Nemčija in Francija si zato že dalj časa skupaj prizadevata tudi vojaško in varnostno okrepiti skupino petih sahelskih držav, ki so se pred tremi leti odločile povezati v boju proti terorističnim milicam.

»Tudi za Evropo je izjemno pomembno, da se varnostne razmere v Afriki izboljšajo in da bodo ljudje imeli perspektivo ostati v svojih državah,« je v glavnem mestu Nigra Niamey dejala Ursula von der Leyen. 

Konferenca v Berlinu

Največji varnostni problem celotnega območja so že vrsto let islamistične milice, med katerimi so mnoge povezane tudi z Al Kaido. Delujejo predvsem na severu Malija in obmejnih območjih s sosednjimi državami, po ocenah strokovnjakov pa so od tam sposobne načrtovati tudi svoje napade na cilje v Evropi. Vedno znova napadajo tudi mirovne enote Združenih narodov »Minusma« v Maliju, s čimer dodatno destabilizirajo to zahodnoafriško državo, katere severni del je leta 2012 po vojaškem puču prešel v roke islamističnih in drugih uporniških skupin.

Problem je začasno rešilo šele posredovanje francoskih enot, ki bodo, sodeč po izjavah francoske obrambne ministrice med tokratno turnejo, s svojimi približno 4000 vojaki dolgoročno ostale v regiji. Isto velja tudi za približno 900 nemških vojakov, ki sodelujejo v mirovni misiji ZN »Minusma«. Ta je prav tako namenjena nadzoru mirovnega sporazuma med vlado in uporniki, medtem ko za šolanje, usposabljanje in urjenje malijske armade skrbi Evropska unija s svojo operacijo »EUTM Mali«. 

Da bi Francija in Nemčija skupaj zagotovili še večjo evropsko podporo sahelskim enotam, nameravata vladi obeh držav sredi septembra organizirati konferenco v Berlinu, med katero naj bi vsem petim članicam skupine »G5-Sahel« ponudili še večjo pomoč pri izobraževanju in opremljanju vojakov, k sodelovanju pa privabili tudi nekatere druge države. Interes sta že pokazali Španija in Italija, medtem ko so predstavniki Združenih narodov in EU za podporo vojaškim enotam petih afriških držav že pred začetkom konference menda obljubili dodatnih 50 milijonov evrov.

Samostojna skrb za varnost

Najpomembneje je omogočiti sahelskim državam, da bodo sposobne »same skrbeti za svojo varnost in stabilnost, in jim pomagati, da se bodo zmogle same ubraniti pred terorističnimi skupinami in organiziranim kriminalom«, je ob koncu svoje zahodnoafriške turneje za Deutsche Welle izjavila Ursula von der Leyen. Nigru, ki velja za eno ključnih tranzitnih držav za afriške begunce na njihovi poti v Evropo, je med obiskom izročila pošiljko nemških vozil, motorjev in satelitskih telefonov, ki naj bi vojski in policiji pomagali v boju proti tihotapcem ljudi, kajti »daleč največji del migrantov, med katerimi jih tudi do 200.000 na leto« pribeži na severnoafriške obale in od tam čez Sredozemlje v Evropo, je po besedah nemške obrambne ministrice žrtev kriminalnih tolp in tihotapcev, ki delujejo v prav tej afriški »tranzitni« državi.

Podobno se je izrekla tudi Florence Parly, ki je prepričana, da bodo evropske enote z vso pomočjo, ki jo nudijo tamkajšnjim varnostnim silam, vojski in policiji, rešile ključne probleme regije in s tem utrdile stabilnost sahelskih držav.

Stabilnost ni vse

Strokovnjaki niso tako prepričani o tem. Vojaške operacije proti terorističnim skupinam, kriminalnim tolpam in različnim islamskim ekstremističnim milicam v vseh petih sahelskih državah ob podpori Francije, Nemčije, Evropske unije in Združenih narodov usklajeno potekajo že tri leta, vendar rezultati niso ravno navdušujoči. Strokovnjaki zato opozarjajo, da številnih v regiji nakopičenih konfliktov in problemov, ki zagotovo niso zgolj varnostne narave, ne bo mogoče rešiti zgolj z vojaškimi sredstvi.