Tiskane izdaje
S podpisom predsednika Petra Porošenka je stopil v veljavo novi šolski zakon, ki je »povečal vlogo ukrajinskega jezika v izobraževalnem sistemu«, hkrati pa izzval ostre odzive v sosednjih državah, kjer se bojijo, da bo njihovim nacionalnim manjšinam drastično omejil dostop do izobrazbe v njihovem maternem jeziku.
»Čestitke Ukrajini za korak naprej v izobraževalni reformi,« so zapisali na twitterju ameriškega veleposlaništva v Kijevu, ko je vrhovna rada na začetku septembra sprejela novi »zakon o izobraževanju«. V tem zakonu, ki ga je Porošenko označil za »ključ do prihodnosti Ukrajine«, se »skriva« veliko reform: od obveznega 12-letnega šolanja in sedmih odstotkov BDP, ki jih mora država nameniti šolstvu, do boljših plač za učitelje in njihove večje avtomonije pri določanju in izvajanju učnega programa. Toda daleč največ pozornosti doma, zlasti pa na tujem je požel tisti del zakona, ki določa, da bo ukrajinščina od leta 2020 postala obvezni glavni učni jezik v vseh javnih šolah. V prehodnem obdobju se bodo učenci narodnih manjšin v prvih štirih razredih osnovne šole vse predmete še učili v materinem jeziku, potem bodo naslednja leta postopoma prešli na ukrajinščino, v srednjih šolah pa bodo v tem jeziku že vsa predavanja.
Statistični prikaz tega, koga bo najbolj prizadel novi zakon, je pred dnevi na eni od ukrajinskih televizij predstavil namestnik šolske ministrice Pavel Hobzej: »Pri nas se okoli deset odstotkov učencev uči na nedržavnem jeziku, od tega jih je 9,4 odstotka takšnih, ki se učijo v ruščini, 0,4 odstotka na madžarskem in romunskem, le nekaj promilov oziroma kakih pet šol pa je poljskih.« Na »proruskem« vzhodu države, ki je pod nadzorom upornikov, ni bilo slišati pretiranega ogorčenja nad zadnjo potezo osrednjih oblasti v Kijevu, ki jih v Donbasu tako ali tako ne priznavajo.
Pač pa so se uprli na skrajnem zahodu države, ki velja za »protiruskega«. »Saj razumemo, da je zakon prvenstveno uperjen proti ruskemu jeziku, ki prevladuje v prestolnici in v vzhodnih regijah. Toda v Zakarpatju je udaril po narodnih manjšinah,« je za ameriški državni Radio Svoboda povedal tiskovni predstavnik tamkajšnjega guvernerja Henadija Moskala Jaroslav Halas. V Zakarpatski regiji so lokalni zakonodajalci prejšni teden pozvali Porošenka, naj naloži veto na sprejeti zakon, a jih ni poslušal.
Mednaslov
Na mednarodnem prizorišču se je na novi zakon med prvimi odzvalo rusko zunanje ministrstvo, ki je oblasti v Kijevu obtožilo, da hočejo z njim »nasilno vzpostaviti monoetnični jezikovni režim v multinacionalni državi«. A v Moskvi so bili dokaj umirjeni v primerjavi z odzivi iz sosednjih držav in članic Evropske unije, pa čeprav utegnejo biti jeziki njihovih manjšin po novem zakonu »enakopravnejši« od ruskega. Če gre verjeti poročanju Radia Svoboda, bodo lahko po novi »kontroverzni zakonodaji« od petega razreda naprej dva ali več predmetov še naprej poučevali tudi v drugih jezikih EU, romunščini, madžarščini in poljščini, ne pa tudi v ruščini.
Daleč najbolj ostri odziv je bil iz Budimpešte. Le dan po izjavi ruskega zunanjega ministra se je oglasil prvi mož madžarske diplomacije Péter Szijjártó, ki je Ukrajino obtožil, da je z zakonom, ki krati pravice madžarske manjšine, zarila njegovi državi nož v hrbet. »Ta zakon ne škoduje le interesom 150.000 pripadnikov naše manjšine. Sramotno je, da država, ki si prizadeva za tesnejše odnose z EU, sprejme odločitev, ki je v popolnem nasprotju z evropskimi vrednotami,« je izjavil Szijjártó. Njegova država se je proti spornemu zakonu že pritožila Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi, visokemu komisarju Združenih narodov za človekove pravice in evropskemu komisarju za širitev in sosedsko politiko. Hkrati pa so se v Budimpešti odločili, da bodo v vseh mednarodnih organizacijah odslej odločno nasprotovali vsem pobudam Kijeva.
Proteste proti novi ukrajinski zakonodaji je bilo slišati tudi iz Varšave in Kišenjova, romunski predsednik Klaus Iohannis pa je prejšnji teden iz New Yorka, kjer je bil nastopil pred generalno skupščino Združenih narodov, sporočil, da je zaradi novega šolskega zakona odpovedal oktobrski obisk v Ukrajini. Po njegovih besedah novi ukrajinski zakon »drastično omejuje dostop manjšin do izobrazbe v svojem lastnem jeziku«. »Zaradi tega smo zelo prizadeti, saj je v Ukrajini veliko Romunov,« je dodal Iohannis.
Okoli 400.000 Romunov živi v Ukrajini, od tega največ v zahodni regiji Bukovina, ki sta jo nameravala z gostiteljem Porošenkom obiskati prihodnji mesec. »Zakonodajo so sprejeli v napačnem trenutku, pa tudi cel njihov pristop bi morali po mojem mnenju postaviti pod vprašaj,« je še dodal romunski predsednik. Po njegovih besedah je z odpovedjo obiska Kijevu poslal »skrajno oster diplomatski signal«. A to ni bil edini tovrstni romunski »signal« na novo ukrajinsko zakonodajo. V Bukarešti so tudi umaknili povabili, naj Romunijo obiščeta tako ukrajinski predsednik Porošenko kot predsednik vrhovne rade Andrij Parubij. V Kijevu so novico o odpovedi obiska romunskega predsednika potrdili, predstavnica ukrajinskega zunanjega ministrstva pa je izrazila »razočaranje, ker romunska stran noče dialoga med voditeljema«.
