Z vstopom v Nato ne bi bilo poti nazaj

Črnogorski premier Milo Đukanović, ki je danes na uradnem obisku v Sloveniji, se srečuje z vse glasnejšimi protesti in pozivi k odstopu. Svetovni mediji so po nasilnih protestih v Podgorici izpostavili izjavo protestnika, da bi bilo več kot 25 let na oblasti preveč celo za Mahatmo Ghandija, in ne za »tega lopova«.

V Podgorici se je po ocenah policije v soboto zbralo okoli 6000 protestnikov. Na sprva mirnih protestih, ki jih je znova organizirala opozicijska Demokratična fronta (DF), so demonstranti vzklikali: »Milo, lopov,« in »Konec je z njim!« ter zahtevali svobodne in poštene volitve, ki naj bi jih pripravila prehodna vlada. Voditelji DF so zahtevali srečanje s predsednikom parlamenta Rankom Krivokapićem in ga opozorili, da v nasprotnem primeru ne odgovarjajo za posledice. Krivokapić se ni odzval na pozive, protestniki pa so poskušali nasilno vdreti v stavbo parlamenta.

Kamenjanje veleposlaništva

Policija je protestnike že tretjič v tednu dni ustavila s šok bombami in solzivcem. Ker naj bi pozivala protestnike k nasilnemu rušenju ustavne ureditve, je policija pridržala poslanca DF Andrijo Mandića in Slavena Radunovića. Kot izpostavljajo v DF, ki zahteva izpustitev obeh poslancev, policija ni pridržala nobenega huligana, ki so začeli nasilne izgrede. V incidentu so protestniki metali kamenje tudi v veleposlaništvo Albanije. Ne gre za naključje, kajti Demokratska stranka socialistov (DPS) vlada tudi s pomočjo podpore albanske manjšine.

Po navedbah črnogorskega notranjega ministra Raška Konjevića je bilo v spopadih med policijo in protestniki ranjenih 15 policistov, med njimi eden huje. Zdravniško pomoč je poiskalo tudi 24 protestnikov, ki so večinoma imeli težave zaradi vdihovanja solzivca. Črnogorski mediji, ki so blizu opoziciji, še navajajo, da je policija brutalno pretepla tudi predsednika profesionalne črnogorske boksarske organizacije Mija Martinovića, ki naj ne bi sodeloval na protestih DF. Martinovića so na silo potegnili iz avta, med pretepanjem pa so mu zlomili koleno, kolk in roko.

Podpora Rusov in velikosrbskih krogov

Črnogorski premier Milo Đukanović s prstom kaže na Rusijo, ki naj bi podpirala organizatorje protestov, da bi na ta način preprečila vstop Črne gore v Nato. Po njegovem prepričanju protesti v državi niso namenjeni zgolj rušenju njegove vlade. Po dveh sporočilih zunanjega ministrstva Rusije, je opozoril Đukanović, ni nobenega dvoma, da je ruska politika na strani organizatorjev protestov. Pristavil je še, da je ravno zaradi tega problem protestov v Črni gori problem vseh držav, ki podpirajo njeno evroatlantsko perspektivo.

Đukanović je še dejal, da protestnike podpirajo tudi velikosrbski krogi iz Beograda, ki so bili tudi proti suverenosti Črne gore. Opozoril je, da protestov ne podpira uradna srbska politika. Sklenil je z oceno, da prosrbske stranke, ki organizirajo proteste, želijo padec njegove vlade zato, ker bi z vstopom države v Nato izgubili vse možnosti, da bi odpravili neodvisnost Črne gore, za katero so se državljani večinsko odločili leta 2006 na referendumu.

Đukanović je poudaril, da nima nič proti volitvam v državi, hkrati pa je opozicijo obtožil, da so oni proti volitvam, ker hočejo s protesti zrušiti vlado. Zagotovil je, da so pripravljeni volitve izvesti že dan po ministrskem zasedanju Nata, ki je predvideno za začetek decembra in na katerem naj bi Črna gora dobila povabilo v polnopravno članstvo Nata. Redne parlamentarne volitve v Črni gori, kjer je Đukanović na položaju premiera že tretjič od neodvisnosti države leta 2006, naj bi potekale v začetku prihodnjega leta.

Črna gora se pobira po globalni krizi

Črna gora je pri vključevanju v zvezo Nato tako rekoč tik pred ciljem. Generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg je napovedal, da bi Črna gora lahko na decembrskem ministrskem srečanju Nata dobila formalno vabilo v članstvo. Slovenija je podpornica procesa vključevanja Črne gore v evroatlantske povezave. Pogajanja Črne gore za članstvo v EU potekajo brez zastojev. Ob obisku Đukanovića bosta državi podpisali tudi memorandum o sodelovanju na področju pravosodja in aneks k programu mednarodnega razvojnega sodelovanja.

Slovenski izvoz v Črno goro je leta 2014 znašal malo manj kot 70,2 milijona evrov, v prvem letošnjem polletju pa malo več kot 44,8 milijona. Uvoz je lani znašal dobrih 12,3 milijona, v prvih šestih mesecih letos pa 5,2 milijona evrov. V Črni gori naj bi se letos po 1,1-odstotni gospodarski rasti leta 2014 njen BDP okrepil za kar 4,7 odstotka. V letih 2016 in 2017 naj bi rast BDP znašala 3,5 in 2,7 odstotka.