Tiskane izdaje
Irska je prejšnji teden sporočila, da se bo pritožila na odločitev evropske komisije, po kateri ameriško podjetje Apple državi dolguje 13 milijard evrov neplačanih davkov. Dublin je s tem dal jasno vedeti, da denarja noče. Nasprotno, v odločitvi vidi predvsem grožnjo irskemu gospodarstvu.
Vlada je po besedah Briana Hayesa, evropskega poslanca in člana vladajoče konservativne stranke Fine Gael, optimistična, da ji bo s pritožbo uspelo. Odločena je dokazati, da je evropska komisija presegla svoje pristojnosti. Hayes je v pogovoru za Delo pojasnil težave, ki jih prinaša njena odločitev. Kritike na račun Irske, ki jih izrekajo druge države, so po njegovem mnenju licemerske. Davčna politika zanj in za mnoge v vladi predstavlja rdečo črto, ki je EU ne sme prestopiti.
Lahko pojasnite, na čem bo temeljila pritožba irske vlade in kaj želi ta doseči z njo?
Pritožba ni nikakršno presenečenje, tri države, proti katerim so v zadnjem času stekli postopki zaradi nedovoljene državne pomoči, Belgija, Nizozemska in Luksemburg, so se pritožile na odločitev [evropske komisije] zaradi bistveno nižjih zneskov. Predvsem gre za temeljno vprašanje nacionalne suverenosti, stališče irske vlade in davčne uprave je, da je bila davčna shema zakonita, ne glede na to, kaj so si ljudje v tistem času mislili o njej. Zneski, ki jih je treba še pobrati, morajo biti pobrani v drugih državah, ne na Irskem. Komisarka Margarethe Vestager je v svojih komentarjih jasno povedala, da lahko ta denar zahtevajo tudi druge države. Torej to ni irski denar. Če komisija meni, da bi morali mi postati mednarodni davčni uradniki in pobirati davke še za druge države, je njeno stališče nezaslišano. Applu obdavčimo vse zaslužke, ki jih ustvari na Irskem. Iz teh razlogov je pritožba neizogibna. Apple se bo v vsakem primeru nanjo pritožil, zato je to tudi v interesu Irske. Če bi popustili in izpolnili odločitev komisije, bi poslali zelo zmedeno sporočilo mednarodnim vlagateljem in priznali, da je Irska storila nekaj narobe.
Tako vi kot irska vlada ste opozorili, da je odločitev komisije videti kot napad na 12,5-odstotni davek na dohodke pravnih oseb. Kako Irska opravičuje tako nizko stopnjo?
Naša nominalna davčna stopnja je zelo blizu efektivni, kar pa ne velja za mnogo drugih evropskih držav, kjer imajo nominalne mere zelo visoke, a ko vključite vse olajšave, pridete na bistveno nižji odstotek. Davek na dohodek pravnih oseb na Irskem znaša 15 odstotkov celotnega davčnega bremena podjetij. Povprečje v državah članicah OECD je deset odstotkov. Če ne drugega, druge države podjetjem zaračunavajo manjši delež njihovega celotnega davčnega bremena.
Je pritisk na Irsko torej nepravičen?
Tega ne bom rekel, ampak mislim, da je odločitev komisije napačna na več ravneh. Sodišče bo podalo končno mnenje o zadevi. Zavedamo se tudi, da bo Združeno kraljestvo postopoma znižalo svoj davek na dohodke pravnih oseb (z 20 na 15 odstotkov), in v tem pogledu moramo gledati tudi na svoj interes. Irska je bila zelo uspešna pri privabljanju neposrednih tujih investicij. Eden od razlogov za to je davčna politika, a so tudi drugi: kakovost delovne sile, dejstvo, da govorimo angleško, da smo članica območja z evrom ... To so vse pozitivni faktorji za ameriška podjetja, ki poslujejo na Irskem. Z ZDA imamo povezavo, ki sega dolgo nazaj, predvsem zaradi migracijskih vzorcev zadnjih sto, dvesto let. Zato mislimo, da je pomembno, da te stopnje določa naš parlament. Hkrati pa se popolnoma strinjamo s principi OECD. Finančni minister Michael Noonan je v zadnjem času naredil ogromno, da bi odpravili davčne strukture, ki so za Irsko dolgo predstavljale težavo [tako imenovani double irish], in uresničili pravila o stalnem prebivališču in avtomatični izmenjavi davčnih informacij. Bili smo druga država v Evropi, ki je to storila. Mislim, da so kritike na račun Irske, ki prihajajo iz nekaterih velikih članic EU, precej licemerske.
Brian Hayes. Foto: Francois Lenoir/Ruters
Na kateri točki bi rekli, da konkurenčen davčni režim postane nezakonita državna pomoč?
Mislim, da je to temeljno vprašanje. V evropski komisiji je kar nekaj ljudi, ki so veseli, da se bomo pritožili, saj tudi sami ne vedo, na kakšni podlagi pridejo do takšnih odločitev. Evropsko sodišče je v preteklosti odločilo v številnih zadevah in ni jasno, ali je komisija sploh pristojna za to, da sprejme takšen sklep. Davčna politika je ena stvar, toda državna pomoč je nekaj povsem drugega. Lahko se odločimo in gremo po poti davčne harmonizacije, kar mislim, da Irska ne bi podprla, ali pa tega ne storimo. In če tega ne storimo, je konkurenčnost na področju davkov del realnosti. To je dobro za privabljanje investicij v Evropo in za to se nam ne bi bilo treba opravičevati.
Strah pred tem, da bi EU poskušala Irsko prisiliti v znižanje davčne stopnje, je znova oživel po britanskem referendumu. Sami ste takrat dejali, da bi poseganje v davčno politiko pomenilo rdečo črto, ki jo EU ne sme prestopiti. Še vedno mislite tako?
Da, še vedno, a sem optimističen, da lahko Irska z EU doseže tudi dogovor v zvezi s predlogom harmonizacije neposrednih davkov na dohodke pravnih oseb [direktiva CCCTB]. Mislim, da bo ta predstavljal več težav za druge države kot za Irsko. Mislim, da bo problematično doseči dogovor o davčni konsolidaciji, in dvomim, da je tudi veliko apetita za uvedbo nekakšnega evropskega davka na dohodke pravnih oseb. Karkoli bo na koncu tega leta predlagal Pierre Moscovici, evropski komisar za ekonomske in finančne zadeve, mislim, da to ne bo vključevalo takšnega predloga. Če se to zgodi, poseganje v nacionalne davčne politike zame ostaja črta, ki jo EU ne sme prestopiti.
Irsko gospodarstvo je že dolgo močno odvisno od neposrednih tujih investicij. Kako veliko grožnjo predstavlja odločitev evropske komisije za irski gospodarski model?
Dvajset odstotkov vseh delavcev v zasebnem sektorju je posredno in neposredno odvisnih od multinacionalk, ki delujejo v državi. To so resnične službe, od katerih so odvisne resnične družine, resnične hipoteke in skupnosti. Irska nima nobene druge izbire, kot da ščiti svoj davčni režim. Poudariti je treba, da je finančni minister Noonan že spremenil zakon o stalnem prebivališču, tako da se ne more več ustanavljati slamnatih podjetij. Zavedali smo se tega problema in ga odpravili. Ampak zakonov ne moremo spreminjati za nazaj in to je bistvo našega argumenta.
Menite, da bo Irska na dolgi rok lahko ubranila svoje interese na davčnem področju?
Verjamem, da bo. Večina mojih kolegov podpira načelo, da se davčna politika določa na nacionalni ravni, in ne v evropskem parlamentu ali celo v svetu EU. Evropa se mora osredotočiti predvsem na izpolnjevanje agende OECD na področju izogibanja plačila davčnih obveznosti. Države morajo svoje nominalne davčne stopnje bolje uskladiti z efektivnimi.
