Tiskane izdaje
Beograd − Haaški obtoženec Goran Hadžić, ki mu je Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije (ICTY) zaradi zdravstvenih razlogov pred dnevi odobrilo začasno izpustitev na prostost, je sinoči z letalom pripotoval v Beograd. Od tam so nekdanjega vojaškega vodjo Srbov na Hrvaškem, ki je obtožen vojnih zločinov nad hrvaškim prebivalstvom med letoma 1991 in 1993, prepeljali v Novi Sad.
Obtoženec, ki boleha za tumorjem na možganih, se bo moral v Haag vrniti do konca maja, v vmesnem času bivanja na prostosti pa bo moral upoštevati več pogojev. Med drugim je moral srbskim oblastem predati potni list. Med bivanjem na začasni prostosti ne sme zapuščati Novega Sada, vsak dan pa se mora javiti policiji. Poleg tega med 23. in 7. uro ne sme zapustiti družinske hiše v Novem Sadu, če bo moral poiskati zdravniško pomoč, pa bo pod nadzorom policije. Poleg tega ne sme stopiti v stik z žrtvami in pričami ali dajati izjav za medije.
Predsednik srbskega Nacionalnega sveta za sodelovanje s haaškim sodiščem Rasim Ljajić je danes dejal, da je v času Hadžićevega bivanja v Srbiji država dolžna poskrbeti za njegovo zdravljenje, Hadžićev odvetnik Zoran Živković pa je povedal, da bo njegova stranka v Novem Sadu nadaljevala kemoterapijo. Srbske oblasti so se tudi zavezale, da bodo v skladu s pogoji Hadžićeve začasne izpustitve na prostost obtoženca nadzirale in o njegovem gibanju poročale v Haag. Poleg tega jamčijo tudi za njegovo vrnitev v pripor. Ljajić je poudaril, da bo Beograd svoje dolžnosti v celoti spoštoval.
Kot smo že poročali, je haaško tožilstvo Hadžića 4. junija 2004 obtožilo zločinov proti človečnosti ter kršenja zakonov in pravil vojskovanja. Po trditvah tožilstva je bil član zločinske organizacije, v času oboroženih spopadov na Hrvaškem pa je imel status soizvršilca. Obtožen je za poboj, mučenje in zapiranje več sto hrvaških civilistov, vključno z ženskami in starci po številnih krajih na vzhodu Hrvaške pa za nasilno deportacijo na tisoče ljudi, med njimi 20.000 prebivalcev Vukovarja in 5000 prebivalcev Iloka. Seznam je še daljši − tožilstvo navaja pregon, mučenje, nehumano ravnanje, brezobzirno ropanje in uničevanje, vse z enim ciljem: trajnim in prisilnim pregonom večine Hrvatov in drugega nesrbskega prebivalstva s tretjine ozemlja Hrvaške, s čimer bi nastala nova dominantna srbska država.
Hadžića so po skoraj sedmih letih na begu prijeli 20. julija 2011 v bližini vasi Krušedol na Fruški gori. Dva dni pozneje so ga izročili Haagu. Z njegovim prihodom je sodišče 18 let po ustanovitvi uradno sprejelo vseh 161 obtožencev, ki so obtoženi za zločine med vojnami na območju nekdanje Jugoslavije v prvi polovici 90. let prejšnjega stoletja.
Sojenje Hadžiću se je začelo oktobra 2012, obtoženec pa je takrat dejal, da se ne čuti odgovornega niti v eni od 14 točk obtožnice. Postopek proti Hadžiću so ustavili konec oktobra lani, ko je obtoženec po neuradnih medijskih navedbah preživel srčno kap, nato pa so mu mesec dni pozneje diagnosticirali tumor na možganih. Zdravniki so takrat ocenili, da je pred njim le še leto ali dve življenja.
Hadžić je sicer že drugi haaški obtoženec, ki so ga v zadnjem času iz zdravstvenih razlogov izpustili na začasno prostost. Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je namreč že novembra na začasno prostost izpustilo vodjo srbskih radikalcev Vojislava Šešlja, ki mu pred haaškim sodiščem sodijo zaradi zločinov proti človečnosti ter kršenja pravil in zakonov vojskovanja med letoma 1991 in 1993 na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini ter v Vojvodini. Glavni haaški tožilec Serge Brammertz je sicer pred dnevi pritožbenemu svetu Ictyja predlagal, da razpravnemu svetu odredi enodnevni rok za sprejetje odločitve o Šešljevi vrnitvi v Haag. Razpravni svet je namesto tega zahteval novo poročilo o njegovem zdravstvenem stanju.
